Andrej Pušljar se že 20 let zaradi bolezni ledvic vozi na dializo, medtem so mu začela odpovedovati še jetra. Pri 35. letih je že prestal transplantacijo jeter, na presaditev ledvic še čaka.

Zadnje leto in pol je dobesedno živel v bolnišnici, a ni obupal. Razmišlja pozitivno, tudi zaradi službe, Andrej je od leta 2012 namreč del podjetja IBM.

"Ljudje mislimo, da bomo v življenju imeli vse, ampak treba se je prilagoditi. Tudi bolezni"

Na začetku oktobra nas je v Ambulanti 202 na Valu 202 pretresla zgodba hudo bolnega Andreja Pušljarja. Že 20 let se zaradi bolezni ledvic vozi na dializo, medtem so mu začela odpovedovati še jetra. Pri 35 letih je že prestal transplantacijo jeter, na presaditev ledvic še čaka. Ob vsem tem ostaja izjemno pozitiven in delaven.

Pred nekaj dnevi nam je sporočil, da se počuti odlično, čeprav je 10. decembra prestal amputacijo treh prstov na desni nogi in bil primoral podaljšati bolniško za dva meseca. “Kljub vsemu sem zelo optimističen in komaj čakam, da začnem znova delati. Hvaležen sem podjetju IBM, ki mi vseskozi stoji ob strani, prav tako pa so mi ponudili pomoč pri zbiranju sredstev za nakup pripomočkov za hojo in pripomočkov za lažje prijemanje,” je pred dnevi povedal Andrej Pušljar.

Andrej Pušljar se že 20 let zaradi bolezni ledvic vozi na dializo, medtem so mu začela odpovedovati še jetra. Pri 35 letih je že prestal transplantacijo jeter, na presaditev ledvic še čaka.

Zadnje leto in pol je dobesedno živel v bolnišnici, a ni obupal. Razmišlja pozitivno, tudi zaradi službe, Andrej je od leta 2012 namreč del podjetja IBM. Trenutno je tam zaposlen kot prodajalec strojne in programske opreme za mala in srednje velika podjetja v Sloveniji in Bosni in Hercegovini.

“V službi res uživam, tisto brnenje, ko vsi govorimo drug čez drugega. To ni samo sedenje pred računalnikom osem ur na dan. Takoj je ura šest ali sedem zvečer, super je, ne predstavljam si, da ne bi imel te službe.”

Od presaditve jeter ima tudi težave z odmiranjem prstov na rokah in nogah: “Rekli so mi že, da mi bodo amputirali obe nogi. Tudi zdravniki so že obupali. Ampak kot vidite, lahko hodim, se sam oblečem in poskrbim zase. Našel sem motivacijo. Pa še leto dni sem bil na morfiju, to se ti pa res meša od bolečin!”

“Včasih me kdo povabi na pivo, ampak ne smem. Le šport močno pogrešam, vsega drugega se pač navadiš – vem, da nisem zdrav. Tako pač to je v življenju, moraš se prilagoditi.”

Maruša Kerec