Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje. Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo.
Afganistanski begunec Habib za zdaj ostaja v Sloveniji. Vpisal se je v srednjo lesarsko šolo.
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje.
Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo?
“V javnosti se ustvarja vtis, da so begunci nevarni ljudje. To ni upravičen strah,” meni dr. Karmen Medica s Fakultete za humanistične vede v Kopru. Izkušeni slovenski diplomat Vojko Volk ugotavlja, da ZDA sprejmejo veliko več priseljencev kot EU: “Begunci so lahko za Evropo tudi priložnost.”
“Begunci želijo novo priložnost, boljše življenje za svoje otroke. Angela Merkel je zdaj zelo priljubljena med begunci. Za Slovenijo se begunci ne zanimajo, so dobro obveščeni prek družabnih medijev. Vedo, da bodo lahko dobili azil v Nemčiji.”
Dopisnica RTV Slovenija Karmen Švegl iz Budimpešte
Habibova zgodba
Danes 19-letnega Habiba je nevarna pot v neznano pred štirimi leti pripeljala v Slovenijo, ko je v Ljubljani na Viču izstopil iz kamiona s pomarančami.
“Na kamion, ki je vodil na ladjo, sem čakal en teden. Videl sem hladilnik, ki je vozil pomaranče, in vedel sem, da jih policija toliko ne preverja. S prijateljema, ki sem ju spoznal tam, smo šli notri. Kamion je šel na ladjo. Trajalo je 38 ur do Slovenije, Ljubljane. Nismo imeli ne vode ne hrane. Bilo je mrzlo, saj smo bili v hladilniku. A sem zdržal, saj sem moral zdržati … Zdaj pa sem tu v takšni situaciji in ne vem, kaj se bo zgodilo čez en mesec,” je povedal v pogovoru za MMC pred nekaj tedni.
Habib je v Sloveniji dobil subsidiarno zaščito, ker je bil ob prihodu v Ljubljano mladoleten. Zato je dobil priložnost, da je pri nas končal osnovno šolo in se vpisal v srednjo lesarsko šolo. Upa, da bo lahko ostal.
“Želim si samo normalno in mirno življenje. To je zame dovolj.”
“Gre za ksenofobijo”
O naraščajoči begunski krizi so ob robu blejskega strateškega foruma razmišljali tudi nekateri mladi voditelji, s katerimi se je pogovarjal Miha Pongrac.
Blejskega strateškega foruma pa se udeležuje tudi dr. Chris Dolan, direktor nevladne organizacije Refugee Law Project, ki je v pogovoru z Veroniko Gnezda povedal tudi to, da je strah ljudi, da bodo begunci preplavili države in vplivali na nacionalno identiteto, povsem odvečen.
Dolan izpostavlja pozitivne izkušnje nekaterih držav, na primer Jordanije, kjer begunci predstavljajo 25 odstotkov vsega prebivalstva. Jordanija se zaradi tega ni sesula, ni izgubila svoje identitete, ampak je prav s tem ko gosti toliko beguncev pokazala svojo moč.
“Tudi Uganda ima zdaj več kot pol milijona beguncev iz različnih držav pa ali je zaradi tega nehala biti Uganda? Ne ni. Imajo prebivalci zaradi tega težave? Ne nimajo! Mislim, da begunce lahko sprejmemo brez strahu, da bomo zaradi njih ob službe, ob nacionalno identiteto.”
“Gre za ksenofobijo. Večina držav lahko sprejme tisoče drugih tujih državljanov brez problema, begunci pa so problem. Ampak prav oni so tisti, ki v mnogih državah delajo dela, ki jih domačini nočejo. Ampak najlažje je pokazati nanje in reči oni so mi vzeli službo. Dejstvo je, da nekdo v svoji državi ne bo žele čistiti javnega stranišča ali pa delali podobna neprijetna dela, ampak prav begunci začnejo najprej opravljati taka dela, tako v Evropi kot v Ameriki.”
