V Ljubljani ta teden poteka največja letna konferenca fizike visokih energij "Lepton Photon". Morda lahko pričakujemo nove rezultate z Velikega hadronskega trkalnika v Ženevi na poti do nove fizike, konferenca pa bo ponudila tudi poljudno predavanje očeta inflacijske kozmologije Alana Gutha z MIT.
V Ljubljani zbrana smetana fizikov osnovnih delcev, med njimi tudi prof. Alan Guth in prof. John Ellis. Z direktorjem Cerna tudi o polnopravnem članstvu Slovenije.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ta teden poteka mednarodna konferenca visokih energij Lepton photon 2015, na kateri ugledna svetovna imena s področja fizike predstavljajo najnovejše znanstvene dosežke. Skupno Slovenija gosti 200 vrhunskih fizikov.
Gre za najpomembnejšo konferenco na področju fizike visokih energij, ki so jo v prejšnjih letih gostile Švedska, Južna Koreja, Nemčija, Indija in Združene države Amerike, zato je Sloveniji še toliko bolj v čast, da se je znašla v krogu organizatoric, je povedal dr. Peter Križan iz lokalnega organizacijskega odbora.
“Fiziki smo zelo normalni ljudje. Veliko se dogovorimo v neformalnem druženju. Tudi sam sem že veliko projektov začel ravno na tovrstnih druženjih.”
Dr. Peter Križan
Fiziki ta teden v Ljubljani predstavljajo najnovejše znanstvene dosežke, hkrati pa tudi načrte za bodoče raziskovanje na teh področjih. Gre za izredno živahno in propulzivno področje znanosti, ki je v minulih sedmih letih prineslo kar dve Nobelovi nagradi za fiziko, vsi skupaj pa si prizadevajo priti na sled nove fizike.
“Zdi sem mi, da ga imamo”
V Ljubljano je na svoj prvi uradni obisk prišel tudi generalni direktor Cerna Rolf Dieter Heuer. Kot je povedal v pogovoru za naš radio, je bil najpomembnejši dogodek v njegovem mandatu nedvomno odkritje Higgsovega bozona. Marsikdo se najverjetneje še vedno zelo dobro spomni objave odkritja julija leta 2012, ki jo je na tisoče ljudi spremljalo prek spleta. Peter Higgs je bil vidno ganjen, znanstveniki so v športnem duhu kot zmagovalci držali roke v zrak … Kakšni občutki so Heuerja prevevali takrat?
“Po predstavitvah, ko sem spet sedel, sem zares dojel, da smo ga res našli. Že ko smo se z vodjema obeh glavnih eksperimentov v Cernu nekaj tednov pred tem pogovarjali o odkritju, sem seveda vedel, da je res tam, da smo se vendarle dokopali do odkritja. Čisto zares pa sem se tega zavedel šele na predstavitvi. Zato sem takrat dejal: “Zdi sem mi, da ga imamo” … Sem pa tudi takoj dodal: “Toda kaj pravzaprav imamo?”
“Še vedno nismo vedeli natančno, kaj smo pravzaprav odkrili. Vedeli smo, da je to tisti ključni delec, ki daje maso vsem osnovnim delcem in ki je absolutno pomemben in ključen za naš obstoj. Ampak, ali je samo eden ali gre za celo družino? To je zdaj naš naslednji izziv. Ko sem tisti večer z letalom letel na nek drug pomemben dogodek, sem si počasi oddahnil in pomislil: “No, če lahko rečemo, da obstaja kak ključen trenutek v življenju generalnega direktorja Cerna, potem je to nedvomno ta.”
Higggsov bozon nekateri imenujejo tudi božji delec. Kako je dobil to ime? Ali sploh ima kakšno povezavo z bogom in religijo?
“Zgodba o nastanku tega imena je precej smešna. Leon Lederman, Nobelov nagrajenec za fiziko iz leta 1988, je nekoč napisal knjigo o fiziki osnovnih delcev, v kateri je dal velik poudarek temu izmuzljivemu delcu. Hotel ji je dati naslov The Goddamn Particle, Preklemani delec, pa mu je založnik rekel, da se knjiga s takim naslovom ne bo prodajala in da naj izpusti besedo damn. Knjiga je tako izšla z naslovom “The God Particle” in tako je nastalo ime božji delec. Prav nobene zveze nima z bogom.”
“To je pač delec. Zelo pomemben delec sicer, ampak obstaja veliko pomembnih delcev. To poimenovanje mi zato ni nič kaj všeč, a v bistvu nam je precej pomagalo, tako da sem se ga navadil.”
Oče inflacijske teorije
Vsa predavanja v živo prenašajo na spletni strani konferenci, še posebej veliko zanimanja je za nocojšnje predavanje ameriškega znanstvenika prof. Alana Gutha, legendarnega fizika in očeta inflacijske teorije vesolja.
Zgodba njegovega odkritja, ki bi prav lahko kmalu dobilo tudi Nobelovo nagrado, zveni skorajda filmsko. 6. decembra 1979 se je po celodnevnem delu v laboratoriju lotil še igranja z enačbami. In sredi noči prišel do pomembnega odkritja.
“To je bila noč, ko sem sestavil stvari in razložil inflacijsko teorijo. Njena osnovna ideja je, da je šlo vesolje po velikem poku skozi obdobje zelo hitre ekspanzije, v katerem se je povečalo vsaj za 10 na 25-to potenco. Tisto noč mi je dokončno postalo jasno, kaj se je zgodilo ob prapoku in takoj po njem. Dejstvo je, da je vesolje prešlo fazo eksponentnega širjenja, ki ga je gnala negativna energijska gostotota vakuuma. Inflacijska teorija predstavlja zasuk v razumevanju vesolja.”
Alan Guth se je v svoji karieri ukvarjal s številnimi teoretičnimi problemi in za svoje delo prejel številne nagrade in odlikovanja. V Ljubljani bo predaval o tem, ali je naše vesolje le eno izmed številnih.
“Z inflacijsko teorijo lahko pojasnimo lastnosti našega vesolja in o tem bom govoril nocoj. Ena izmed možnih razlag znotraj teorije je, da ko se širjenje vesolja začne, se nikoli ne konča. Tako večina modelov inflacije napoveduje, da je naše vesolje zgolj eno izmed mnogih. Verjetnost obstoja večvesolja moramo obravnavati kot resno možnost.”
Slovensko članstvo v Cernu
Ena od pomembnih tem ob robu konference Lepton Foton pa je tudi vnovičen zagon za članstvo Slovenije v Cernu. V torek sta v zvezi s tem sestala generalni direktor Cerna Heuer in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Ministrica je bila po srečanju optimistična.
Da je res že čas za včlanitev je prepričan tudi Peter Križan. “Članstvo v Cernu je kulturna stvar, v Evropi so skoraj vse države članice, članstvo te v nekem smislu postavi na zemljevid.”
Generalnega direktorja Cerna Rolfa Dieterja Heuerja bomo v kratkem gostili v oddaji Nedeljski gost, fizik, oče inflacijske teorije Alan Guth, pa bo septembra gost naše oddaje Frekvenca X.
