V Sloveniji je v javnih upravi zaposlenih 115 športnikov in trenerjev. A vsi vrhunski športniki nimajo ustreznih formalnih pogojev za zaposlitev v slovenski vojski, policiji ali carini, kar občasno sproža veliko nejevolje. O zapletenem sistemu zaposlovanja športnikov, kriterijih in prednostnih listah.
Kako deluje sistem, ki v vojski, policiji in carini zaposluje 115 športnikov?
Pred svetovnim prvenstvom v judu v kazahstanski Astani je odmevna avgustovska športna zgodba zaposlovanje športnikov v javni upravi. Prva na svetovni lestvici v judu, Tina Trstenjak, zaradi prenizke stopnje izobrazbe ni dobila tovrstne zaposlitve.
“Ta medalja mi ne pomeni nič, saj v Sloveniji še vedno nimam službe. Moj trener se za to trudi od leta 2009, ko sem osvojila prvo medaljo, a tako je,” je povedala razočarana judoistka.
Zgodba nas je spodbudila k preučitvi kriterijev za zaposlovanje športnikov in trenerjev, ki jim je na treh ministrstvih namenjenih 115 delovnih mest. Vrhunski športniki so zaposleni kot vojaki, policisti in cariniki. Na letni ravni se zamenja okrog 5 odstotkov zaposlenih športnikov.
Kandidati za zaposlitev morajo imeti najmanj veljaven status kategoriziranega športnika svetovnega ali mednarodnega razreda, za razvrščanje na prednostni listi pa se uporabljajo kriteriji, ki vrednotijo rezultate dosežene v aktualni oz. zadnji sezoni. Na podlagi dosežkov so kandidati nato razvrščeni v prioritetne skupine od 1 do sedem, prednostna lista se pripravi enkrat letno.
Delovno mesta športnika ne obstaja
Športni dosežki niso dovolj za zaposlitev in tu pridemo do primera judoistke Tine Trstenjak, ki zaradi prenizke stopnje izobrazbe službe v javni upravi ni mogla dobiti. Med omenjenimi zaposlenimi je tudi vodja stroke pri Judo zvezi Slovenije Marjan Fabjan, ki v trenutnem sistemu vidi precej težav.
“Glede na postavljena pravila ne more športnik dobiti službe v javni upravi tudi če je olimpijski ali svetovni prvak. To najbrž pomeni, da so pravila narobe nastavljena, za najboljše na svetu bi se moralo najti mesto,” meni Fabjan.
Kriteriji na podlagi športne kategorizacije seveda niso dovolj za zaposlitev v javni upravi. Edvard Kolar, generalni sekretarje Olimpijskega komiteja Slovenije: “Obstajajo tudi kriteriji, ki jih določa zakon o javnih uslužbencih, saj ne zaposlujemo na delovno mesto športnika ampak policista, vojaka ali carinika.”
“Če ne bi imel službe v policiji, se ne bi mogel profesionalno ukvarjati s športom. Na zaposlitev sem čakal tri leta.”
Kanuist Benjamin Savšek
