Do 11. stoletja so bili posamezniki znani po vzdevkih in poimenovanjih, po katerih so se razlikovali od ostalih soimenjakov. Prebivalci mest in vasi so vedeli, kdo je Pavle Šepavi, kdo Pavle Zidar in kdo Pavle Martinov sin. Sredi 11. stoletja so Benečani zaradi potreb davčnega sistema uvedli priimke, ki so postali dedni in so prehajali na sinove, ki so za umrlimi očeti plačevali davke. Še danes priimki prehajajo iz roda v rod, vendar se trendi spreminjajo, še zlasti pri sklepanju zakonskih zvez. V preteklosti so ženske po poroki prevzele priimek moža, danes ga nekatere zgolj dodajajo k dekliškemu ali pa ga popolnoma opustijo.
V preteklosti so ženske po poroki prevzele priimek moža, danes ga nekatere zgolj dodajajo k dekliškemu ali pa ga popolnoma opustijo. Raziskovalec slovenskih osebnih in zemljepisnih imen dr. Silvo Torkar pravi, da je praksa ohranitve dekliškega priimka posledica ženske emancipacije, zato je vse več dvojnih priimkov, ki so zapisani na različne načine. Priimek moža lahko stoji na prvem ali na drugem mestu, se z dekliškim veže z vezajem ali brez.
Lasti se nas po moških linijah
Izbira priimka je postala osebna odločitev, vsaj tako se zdi na prvi pogled. Sociologinja in strokovnjakinja za ženske študije dr. Milica Antić Gaber pojasni, da tudi ženske, ki obdržijo dekliški priimek, običajno še vedno nosijo priimek moškega.
“Dekliški priimek je priimek po očetu, torej po moški liniji. In ko se poroči spet doda običajno priimek svojega moža. Skratka, očitno je, da v tej kulturi, v kateri živimo, ne moremo ubežat temu, da se nas lasti oziroma da se nas prišteva po moških linijah.”
Temu bi se lahko izognili le s prevzemanjem priimka matere ali pa bi si izmišljali nove. Akademski nazivi, priznanja in drugi dosežki so pogosto glavni razlog, da ženske po poroki obdržijo dekliški priimek.
Morda zgolj naključje, pet od osmih ministric trenutne vlade Republike Slovenije ima dvojni priimek: Milojka Kolar Celarc, Vesna Gyorkos Žnidar, Anja Kopač Mrak, Maja Makovec Brenčič in Julijana Bizjak Mlakar.
“Zagotovo je del te zgodbe tudi vprašanje lastne identitete oziroma, da vsaj nekaj ostaja pod tvojim nadzorom.” Dr. Milica Antić Gaber.
Emancipirane ženske in prilagodljivi moški
Jezikoslovec dr. Silvo Torkar pravi, da je ohranitev dekliškega priimka tudi zaradi zgodovinskega razvoja bolj značilna za svobodomiselno mestno, kakor za tradicionalno vaško okolje: “Urbano okolje je bolj naklonjeno, ker so tam ženske bolj emancipirane. Moški so v urbanem okolju pripravljeni marsikdaj dokazat žensko enakopravnost s tem, da prevzamejo še ženski priimek. V vaškem okolju, ki je bolj tradicionalno, je tega seveda bistveno manj. Po tradicionalnih merilih sta dva priimka nekaj, kar je nepotrebno, kar je izven norme.”
Četudi gre za osvobajajočo gesto ali ohranitev identitete po poroki, strokovnjaki opozarjajo na težave, ki se pojavljajo pri odločanju, kateri priimek bodo nosili zanamci. Dr. Torkar pravi, da bo nastala zmeda, ko bodo starši dvojni priimek pripisali otroku, ta pa naslednji generaciji.
Trenutno pri nas veljajo omejitve števila besed za pravni promet, kjer sta lahko ime in priimek vsaka sestavljena iz največ dveh besed.
V Sloveniji sicer še vedno večina žensk po poroki prevzame možev priimek, podobno kot v drugih evropskih državah. Prakse v Evropi so različne, vendar se tudi na tem področju trendi zaradi osebnih, verskih, političnih in drugih razlogov močno spreminjajo.
