Najvišjo temperaturo so leta 1913 izmerili v kalifornijski Dolini smrti (Death Valley) v Združenih državah – 56, 7. Najnižjo – če ne upoštevamo Antarktike, kjer je lahko tudi do -90 – in se omejimo na poseljena območja – pa v Verkhoyánsku in Oymyakónu na severovzhodu Rusije (1892 in 1933) – minus 68 stopinj Celzija.
Tako je po svetu. V Petkovi izvidnici smo pa preverili, kako je z vremenskimi rekordi v Sloveniji.
Svetovni vremenski rekordi:
Najvišjo temperaturo so leta 1913 izmerili v kalifornijski Dolini smrti (Death Valley) v Združenih državah –56, 7 stopinje Celzija. Najnižjo – če ne upoštevamo Antarktike, kjer je lahko tudi do –90 – in se omejimo na poseljena območja – pa v Verhojansku in Ojmjakonu na severovzhodu Rusije (1892 in 1933) –68 stopinj Celzija.
Slovenija?
Babno Polje in tamkajšnja vremenska postaja sta bila 13. januarja leta 1968 zamrznjena pri –36,4 stopinje Celzija. Postaja sicer deluje že več kot 90 let, zdajšnji “vremenar”, kot mu po domače pravijo domačini, Dušan Ule, pa je ljubezen do doslednega zapisovanja meritev nasledil po svoji materi – pred več kot dvema desetletjema.
Ekskluzivno!!! Ohladitev na @Val202 od 10ih naprej :) (Izdano 1929, hraniti na hladnem) pic.twitter.com/4gqBo0ax0a
— Maruša Kerec (@TviterusaMarusa) August 7, 2015
Preden poslušate spodnji posnetek, pozor! — ogrnite se malo. Poklicali smo namreč vremenarje na Kredarici, kjer so letos — mislim, da 20. januarja – izmerili vetrni hitrostni rekord v Sloveniji – 221 km/h.
Morda mislite, da je najhuje, kar se tiče padavin, v Bohinjskem kotu, saj za tiste kraje pravimo, da ima tam dež mlade. Dolgoletno padavinsko povprečje pa nazorno pokaže, da so najbolj namočeni v primorskem severozahodnem kotu Slovenije – na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem. Ob tem v Agenciji za okolje priznavajo, da so na nekaterih postajah v Julijskih Alpah zaznali še večjo povprečno količino padavin, vendar meritve veljajo za premalo natančne, da bi bile uradne.
Naše sledenje vremenskim rekordom pa je nagovorilo tudi poslušalca Stanislava Jesenovca iz Zgornjih Bitenj, da nas je poklical. Spomnil nas je, da prav danes mineva 91 let, odkar je škofjeloško, medvoško in polhograjsko območje prizadela največja zabeležena vodna ujma. Tako opisuje 8. avgust leta 1924.
