Zadnje čase veliko šeramo in lajkamo. Sodoben lajf ima poln ruzak udomačenih besed, prevzetih iz tujih jezikov. V torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 nas je zanimalo, koga oglaševalci nagovarjajo z džabesti in drajvi in zakaj je stroka do vdiranja takih besed v oglase bolj kot ne razumevajoča.

Oglasi, ki nas spremljajo na vsakem koraku, močno vplivajo na potrošniške navade, pa tudi na našo jezikovno kulturo. Spotaknili smo se ob vse pogostejše besede v oglasih, ki smo jih v slovenščino prenesli iz drugih jezikov in na hitro udomačili ali pa smo jih celo na silo posvojili.

“Zakon je jasen. Oglas mora biti v slovenskem jeziku ali v slovenskem prevodu.” – Branko Jezovšek z ministrstva za kulturo

“Drajv” je všeč mladim

Pa poglejmo še topel primer Zavarovalnice Triglav, ki nam te dni ponuja aplikacijo “drajv”. Zanimalo nas je, zakaj so izbrali to rešitev. S Triglava so nam odgovorili, da želijo aplikacijo približati mladim, zato so komunikacijo zasnovali na način, ki je tej ciljni skupini bližji.

Uporaba udomačenk je odraz globalne kulture in živosti jezika ter vsebinske evolucije oglaševanja in jezika, po drugi strani pa je ta uporaba včasih povezana tudi z ne dovolj premišljeno logiko marketingarjev in podjetij, je povedal izvršni kreativni direktor agencije Pristop Aljoša Bagola, izumitelj besede džabest.

Imunski sistem jezika in anglizmi

“Dober, dinamičen, moderen jezik mora biti sposoben preživeti take jezikovne vdore, sicer ima zelo slab imunski sistem.” – Aljoša Bagola

Uporabo anglizmov v oglasih Bagola razume podobno kot goloto v oglaševanju: “Dobro je, da to ni le poceni provokacija, ampak mora imeti relevantno vsebinsko povezavo z izdelkom oziroma kontekst.”

“Mladi morajo biti najprej pismeni, če želijo pisati oglase. Imeti moraš dobro orodje, ga poznati in spoštovati, šele potem ga lahko kakovostno uporabljaš. Pri jeziku pa ne smemo biti  preveč zaščitniški. Tudi otroka moraš pustiti, da se igra s kakšno umazanijo, tako se mu izboljša imunski sistem.” – Aljoša Bagola

Oglaševalsko razsodišče ni estetska komisija

Osnova za delo oglaševalskega razsodišča je oglaševalski kodeks, ki med drugim določa tudi spoštljiv odnos do slovenskega jezika, a nam je Roman Berčon, predsednik razsodišča, povedal, da pritožb zgolj zaradi jezika ne dobivajo.

To so največ modne muhe

Kaj naj zdaj naredimo s temi lajki, lajfi in drajvi, ki jih iz oglasov, če so zapisani po slovensko, nihče ne preganja, imamo pa pomisleke, da bi jim kar tako zlahka dali domovinsko pravico v slovenskem jeziku?

Dr. Marko Stabej, jezikoslovec in profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pravi, da izposojanje, dajanje in jemanje med jeziki ni nič novega, o raznih anglizmih in podobnem v oglasih, ki so največ namenjeni mladim, pa je povedal, da to ni močna ustvarjalnost, ampak rešitev, ki je sorazmerno učinkovita ‘na prvo žogo’.

“Angleščina je jezik vseh nas, če to hočemo ali ne. To je jezik, ki hitro poimenuje stvari in tudi hitro uveljavlja nova poimenovanja. To se širi kot gozdni požar.” – Dr. Marko Stabej

Tujke temeljijo na tem, da pomenijo marsikaj. “Ljudem se zdijo uporabne, bolj seksi. Angleščina jim morda daje vtis sodobnosti in modernosti.” Marsikdo “reši” težavo s tem, da angleško poimenovanje posloveni, ugotavlja dr. Stabej, ki se mu zdijo drajv, lajf in podobne besede zgolj modne muhe.

Tatjana Pirc