Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi raka dojke leta 2011 umrlo približno 450 000 žensk po svetu. Odstotek žensk, ki po zdravljenju uspešno okrevajo, se sicer iz leta v leto v povečuje, še vedno pa veliko težavo predstavlja kemoterapija, ki lahko z negativnimi stranskimi posledicami poslabša zdravje pacientk.
Kdaj je kemoterapija po operativnem posegu nujna in kdaj ne, danes že lahko ugotavljajo s pomočjo posebnih genetskih testov, s katerimi so po svetu svetovali že več deset tisoč ženskam in marsikateri tako prihranili kemoterapijo.
Kdaj je kemoterapija po operativnem posegu nujna in kdaj ne? Posebni genetski testi se uporabljajo pri zdravljenju raka dojke, v manjši meri tudi pri raku debelega črevesa.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi raka dojke leta 2011 umrlo približno 450.000 žensk po svetu, leta 2012 pa so na novo diagnosticirali več kot 1,7 milijona žensk s to boleznijo. Odstotek žensk, ki po zdravljenju uspešno okrevajo, se sicer iz leta v leto v povečuje, še vedno pa veliko težav povzroča kemoterapija, ki lahko z negativnimi stranskimi posledicami poslabša zdravje pacientk.
“Kemoterapija lahko sproži veliko stranskih posledic in tako poslabša kakovost življenja, pri čemer ni nujno, da je dejansko potrebna za zdravljenje raka,” pravi nizozemska raziskovalka Laura van’t Veer, avtorica posebnega genetskega testa MammaPrint, za katerega je letos v Parizu dobila prestižno nagrado Naj inovator Evrope.
“S testom lahko napovemo, ali obstaja pri pacientki velika ali majhna verjetnost ponovitve nastanka tumorja. Tistim, pri katerih pokaže veliko verjetnost ponovitve bolezni, test priporoča zdravljenje s kemoterapijo, tiste z majhnim pa se lahko kemoterapiji izognejo.”
In koliko pacientkam do zdaj je ta test pomagal? Približno 50.000 pacientkam po svetu, pravi Laura Van’t Veer, po večini v Evropi in Združenih državah Amerike, test prav tako vse bolj uvajajo v državah Latinske Amerike. Na podlagi tega testa nato od 20 do 30 odstotkom več ženskam med zdravljenjem ni bilo treba na kemoterapijo.
V Sloveniji s testi pomagali od 20 do 30 bolnicam
Kakšne pa so številke za Slovenijo? Koliko žensk zboli in kakšna je uspešno zdravljenja? Dr. Simona Borštnar z Onkološkega inštituta v Ljubljani je podatke strnila takole:
“Na leto zboli 1200 bolnic, pri čemer je 5-letno preživetje približno 85-odstotno.”
“Vsekakor ne potrebujejo vse bolnice kemoterapije,” pravi Borštnarjeva, “skoraj vse potrebujejo operativno zdravljenje, na podlagi lastnosti tumorja pa nato vidimo, kakšno zdravljenje potrebujejo naprej.” S klasičnimi patofiziološkimi značilnostmi tumorja lahko v več kot 90 odstotkih bolnic določijo primerno zdravljenje. Obstaja pa delež bolnic s hormonsko odvisnimi raki, pri katerih se ne morejo zanesljivo odločiti, ali kemoterapijo res potrebujejo ali ne, in tu si pomagajo z genetskimi testi.
Koliko bolnic je do zdaj izkoristilo tovrstne teste? “Zelo malo,” pojasnjuje, “saj so zelo dragi. Če menimo, da jih bolnica potrebuje, si pomagamo na različne načine, najdemo lahko tudi rezerve, nekaj je samoplačnic.”
“V petih do desetih letih, odkar teste uporabljamo v Sloveniji, je ta test naredilo od 20 do 30 bolnic. Večina jih potem ni šla na kemoterapijo.” – dr. Simona Borštnar
Celoten človeški genom obsega 25 000 različnih genov, nekaj več kot 200 genov je povezanih s ponovljivostjo raka dojke, test MammaPrint zajame 70 genov, OncotypeDX pa približno 20, a imata po besedah Simone Borštnar podobno stopnjo napovedljivosti.
