Svetovni rekord z Instituta Jožef Stefan
Težava sodobnih računalnikov sta hitrost in temperatura. Ekipa dr. Dragana Mihailovića je odkrila izboljšave, ki bi lahko povečale zmogljivosti računalnikov, s takšno tehnologijo bi lahko delovali celo tisočkrat hitreje.
Znanstvena revija Science Advances je objavila članek skupine raziskovalcev Odseka za kompleksne snovi Instituta Jožef Stefan pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihailovića, v katerem je predstavljena uspešna kontrola procesov relaksacije v spominskih elementih in s tem možnost globljega razumevanja delovanja optičnega spominskega elementa kot nove zvrsti računalniških spominov.
“Ugotovili smo, da bi takšna tehnologija lahko delovala že pri temperaturi –70°C, še bolj pomembno pa je, da smo odkrili, kako lahko temperaturo delovanja kontroliramo. To morda napoveduje pot delovanja pri sobni temperaturi,” razlaga prof. Mihailović.
Hitrost računalnikov že od osemdesetih let prejšnjega stoletja omejuje počasnost računalniškega spomina. V svetu so se zato raziskave v zadnjih letih intenzivno usmerile v iskanje povsem novih vrst računalniških elementov.
Svetovni hitrostni rekord optičnega spominskega elementa imajo za zdaj raziskovalci Instituta Jožef Stefan, dosežek je bil lani objavljen v reviji Science. Ker pa deluje le pri nizki temperaturi (–200°C), je bil do zdaj zanimiv le za posebne namene, npr. za shranjevanje velike količine podatkov (Big data) v superračunalnikih (Cryogenic Computing Complexity).
Tehnologija, ki bi lahko zanimala tudi NSA
Za širšo uporabo pa je potreben material, ki bi imel podobne lastnosti pri sobni temperaturi. Seveda tako napredna tehnologija pri osebnih in prenosnih računalnikih ni tako zelo pomembna kot na primer v industriji in znanosti.
Prof. dr. Dragan Mihailović: “Vremenske napovedi bi bile lahko boljše, imamo tudi cel kup znanstvenih problemov, ki jih z obstoječimi računalniki ne moremo rešiti. Najbolj komercialno zanimivo pa je brskanje po podatkih.”
“Najbolj intenzivno na področju velike količine podatkov (Big data) dela ameriška agencija za nacionalno varnost NSA, ki podrobno sledi računalniški tehnologiji in o njej izdaja tudi poročila. Zanimivo, da so zdajšnjo računalniško tehnologijo že razglasili za mrtvo. Seveda naše raziskave potekajo v civilne namene, vojaški vidik nas ne zanima.”
