Približno tretjina vse pridelane hrane na svetu konča v smeteh, povprečen Slovenec pa je zavrže nekaj več kot 70 kg na leto. Kaj lahko storimo, da bo hrane v smeteh čim manj, je razkrila oddaja Reakcija.
V smeteh najpogosteje končata zelenjava in sadje, sledijo pa kruh in mlečni izdelki
Povprečen Slovenec zavrže nekaj več kot 70 kg hrane na leto, so preračunali v Statističnem uradu Republike Slovenije. V smeteh najpogosteje končata zelenjava in sadje, sledijo pa kruh in mlečni izdelki. To je pokazala anketa Ekologov brez meja, ki je nastala v okviru projekta Volk sit, koza cela, za Slovenijo brez zavržene hrane.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije velik delež odpadne hrane nastaja v gospodinjstvih. Od leta 2005 je ta delež dosegal večinoma od 45 do 55 odstotkov vse nastale odpadne hrane, v letu 2013 pa se je nekoliko zmanjšal, in sicer na 41 odstotkov. Po podatkih Združenih narodov kar tretjina pridelane hrane na svetu ne konča na krožnikih. Vsako leto porabniki iz bogatih držav zavržejo 222 milijonov ton hrane, le osem milijonov ton manj, kot jo pridelajo v vsej podsaharski Afriki. Albin Keuc, vodja projekta Volk sit, koza cela: “Skoraj ena tretjina hrane ne doseže človeških ust. To je grozljiva številka, če jo primerjamo s podatkom, da približno 900 milijonov ljudi na svetu trpi lahkoto!”
S hrano zavržemo tudi vse vire in energijo, ki smo jih potrebovali za njeno pridelavo. Tako prispevamo k slabšim življenjskim razmeram v deželah v razvoju in pripomoremo k naraščanju okoljskih težav.
“Zavržena hrana je vrh ledene gore, ki kaže na težave v družbi. Treba jih je dati na koščke in odpraviti.”
– Albin Keuc
