Fazila Efendić ima pred vhodom v spominski center v Potočarih ima trgovinico s spominki in rožami. Med tisoči spomeniki čez cesto sta tudi dva, ki Fazilo še posebej bolita: žrtvi srebreniškega pokola sta bila tudi njen mož in sin. Od takrat živi za prihodnost. Obnovila je hišo, hčerka je doštudirala. Vnuki prihajajo na vrt nekoč živahne družinske hiše po sadje. “Rada se pogovarjam, rada imam posel, ljubim življenje. Tudi zato prodajam cvetje, ker me spominja na življenje." Fazila Efendić iz Srebrenice o življenju 20 let po genocidu, o sovraštvu in spravi, obtožbah in odpuščanju, o Angeli Merkel in Vladimirju Putinu, o preteklosti in predvsem o prihodnosti …

"Vsem smo verjeli. Vsem. A niso nas zaščitili. Verjameš lahko le toliko, kolikor si sposoben in kolikor imaš orožja. Sicer si mrtev."

Pred vhodom v spominsko središče v Potočarih ima trgovinico s spominki in rožami. Med tisoči spomenikov čez cesto sta dva, ki Fazilo še posebej bolita: žrtvi srebreniškega pokola sta bila namreč tudi njen mož in sin.

Od takrat živi za prihodnost. Obnovila je hišo, hči je doštudirala. Vnuki prihajajo na vrt nekoč živahne družinske hiše po sadje. “Rada se pogovarjam, rada imam posel, ljubim življenje. Tudi zato prodajam cvetje, ker me spominja na življenje.”

Fazila Efendić iz Srebrenice o življenju 20 let po genocidu, o sovraštvu in spravi, obtožbah in odpuščanju, o Angeli Merkel in Vladimirju Putinu, o preteklosti in predvsem o prihodnosti …

“S srbskimi znanci si bolj ali manj izmenjujemo običajne fraze o počutju in vremenu. Ne želim odpirati težkih tem  če že, govorimo o vsakdanjih zadevah, nikakor pa se ne dotikamo preteklosti. Tudi oni so navadni ljudje, niso krivi, številni so prav tako morali zapustiti domove, imajo svoje družinske tragedije …”

Pogovor objavljamo tudi v izvirniku:

Luka Hvalc