Evropski parlament bo v sredo odločal o priporočilih komisiji za nadaljnja pogajanja z Združenimi državami Amerike za sklenitev čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva. Čeprav naj bi sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu in olajšal vlaganja na obeh straneh, s tem pa okrepil rast in ustvarjanje delovnih mest, je v javnosti naletel na številne pomisleke, v nekaterih članicah pa tudi na močno nasprotovanje javnosti in politike.
Evropski parlament bo v sredo odločal o priporočilih Komisiji za nadaljnja pogajanja z Združenimi državami Amerike za sklenitev čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva. Čeprav naj bi sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu in olajšal vlaganja na obeh straneh, s tem pa okrepil rast in ustvarjanje delovnih mest, je v javnosti naletel na številne pomisleke, v nekaterih članicah pa tudi na močno nasprotovanje javnosti in politike.
Politično občutljiva in tehnično zahtevna čezatlantska pogajanja burijo duhove tudi v parlamentu. Da je pripravil resolucijo o tem, se je moral odbor za mednarodno trgovino prebiti skozi 900 dopolnil. Besedilo je zmerno in uravnoteženo, a kompromis je krhek. Šibek člen je razvpiti mehanizem za razreševanje sporov med državo in investitorjem, ISDS. Sporazum naj odpre ameriški trg evropskim podjetjem, a ne na račun evropskih standardov ali pravice držav, da sprejemajo predpise v javnem interesu, je ključno sporočilo.
Igor Šoltes: “Včasih Evropi manjka konstruktivna zunanja politika, kar je povezano tudi s TTIP.”
Kako se bo odločil Evropski parlament, bomo torej izvedeli jutri. Ponekod evropska stran zahteva večjo liberalizacijo – poslanci na primer poudarjajo energetiko in želijo sprostitev uvoza utekočinjenega plina v Evropo. Zavzemajo se za to, da bi evropska podjetja v ZDA lahko opravljala ladijske in letalske prevoze, telekomunikacijske storitve, sodelovala pri javnih naročilih. Po drugi strani vztrajajo, da morajo biti iz TTIP-a izključene javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo in oskrba z vodo.
Poslanci so lahko svoja stališča oblikovali tudi s pomočjo obiska tihe sobe za branje dokumentov.
Tanja Fajon: “Če gremo v tiho sobo, informacij ne širimo. Če bomo kršili pravila igre, lahko tvegamo še tisti dostop, ki ga imamo danes.”
Lojze Peterle meni, da že dolgo nismo videli bolj transparentnega procesa, kot so pogajanja o sporazumu.
“Moramo dobiti pravno zagotovilo, da na občutljivih področjih pride kvečjemu do višanja standardov.”
Pogajanjem o sporazumu je naklonjen tudi Franc Bogovič, čeprav ni zadovoljen z videnim v tihi sobi. Rešitev vidi v rdečih seznamih.
“Na rdečih seznamih se bodo nekatere stvari prepovedale in izvzele iz sporazuma TTIP.”
V pogajanja so na evropski ravni vključene tudi potrošniške organizacije, ki pa imajo pri nas nekoliko manj besede. Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin opaža, da imajo pri nas bistveno večjo težo potencialne prednosti sporazuma, zapostavljajo pa se morebitna tveganja.
»Potrošniške organizacije smo za odprto trgovino in pošteno konkurenco, če to prinaša prednost za potrošnike. Radi imamo boljšo izbiro in nižje cene. Nikakor pa to ne sme iti na račun varnosti, zdravja, varstva okolja ter spoštovanja delavskih pravic in standardov.«
Breda Kutin opozarja na primer prepovedi pridelave gensko spremenjenih poljščin, o kateri razmišlja Slovenija. »Ko to postane samostojna odločitev Slovenije, lahko zaradi mehanizma ISDS kakšna od multinacionalk toži državo, da jo je oškodovala pri dobičku.«
Ob pogajanjih veliko razpravljavcev opozarja na vprašanje morebitnih gospodarskih koristi, pozabljajo pa na interes kulture, pravi predsednik Društva pisateljev Slovenije Ivo Svetina.
“Izjava, da je pravica do proste trgovine enaka pravici do svobode govora, se mi zdi skrajni cinizem.”
Ne glede na to, ali vas bolj prepričajo pesimistične ali optimistične razlage, bi javnost morala imeti pravico vedeti o predmetu pogajanj o naši prihodnosti. Tako pa nam niti evropski poslanci ne smejo povedati, kaj piše v dokumentih. Sicer pa so Združene države tik pred volilno kampanjo, in če pogajalci ne bodo dokaj hitro našli za vse sprejemljive rešitve, bo sprejetje sporazuma lahko odmaknjeno za dalj časa.
