Aktualna glosa Marka Radmiloviča. Tokrat o Borutu Pahorju in njegovih "miškah".
Ko mine medijski trušč, je čas za umirjene in resnejše analize. V današnjem prispevku bomo poskušali dokazati, da je bil medijski plaz, ki se je usul na predsednika države Boruta Pahorja, ko je na maturantski paradi dejal: “To mi delaj” in “Ajde, miška mala, gremo,” popolnoma neupravičen. Še več. Ko je Pahor izrekel sporne besede, zaradi katerih se je po našem mnenju neupravičeno opravičil, je ravnal čisto predsedniško.
Kot vemo, je bil predsednik v svoji predsedniški karieri marsikaj. Spomnimo se, da je v izjemno domiselni in angažirani volilni kampanji prečesal vso Slovenijo in opravljal številne poklice. To na neki način počne še danes ter tako vzdržuje svojo podobo ljudskega predsednika. Njegov namen je jasen. S stalnim pojavljanjem v javnosti priča o tem, da je predsednik vseh Slovencev, z opravljanjem vseh teh poklicev pa tudi o tem, da je vsak Slovenec del predsednika. Če parafraziramo njegovo nastop na paradi: glede na to, da je opravljal vse poklice, ki jih je mogoče v Sloveniji opravljati, je »to mi delaj« nedvomno predsednikov politični kredo.
Zdaj pa k bolj zapletenemu delu prispevka. Kot vemo, je bil predsednik tudi smetar. S tem je simbolno pokazal, da se mu ne zdi nečastno opravljati niti najtežjih in najslabše plačanih poklicev. Poistovetil se je s smetarji v Prekmurju, postal eden izmed njih. In zdaj bistveno vprašanje: “Če bi se smetar znašel na odru nad parado, kaj bi povedal v mikrofon?” Jasno, rekel bi: “To mi delaj” in “Ajde, miška mala, gremo!”
Pa kaj smetarji; večina zdravih moških bi ob pogledu na maturantke v majicah, premočenih od dežja, rekla: “To mi delaj” in “Ajde, miška mala, gremo!” Moški torej lahko seksistično oblajajo maturantke … vsi razen predsednika! Za predsednika se kaj takega ne spodobi. Kaj pa za predsednika smetarja? Oziroma za smetarja predsednika?
Ko je bil predsednik smetar, je bil za nas popolnoma sprejemljiv. Tako sprejemljiv, da smo ga izvolili za predsednika. Se pravi, da je bilo njegovo smetarstvo iskreno in generično. Torej lahko s ponosom in integriteto, kot vsak drug smetar, na maturantski paradi izreče za dlakocepsko javnost sporne besede: “To mi delaj” in “Ajde, miška mala, gremo!” Hočemo povedati: če si iskreno, pa čeprav le za nekaj ur, smetar, šivilja, mehanik in fizični delavec, če si vse, kar je ljudstvo … kako ti lahko ljudstvo zameri, ko se vedeš kot oni?
Težje vprašanje se zdi, kje bi lahko predsednik slišal sporne izraze. “To mi delaj” in “Ajde, miška mala, gremo” se zdita tuja in nenavadna izreka. Kdo v resnici tako govori? Jasno je, da gre za izraze iz show businessa. Za nekaj, kar je povezano z zabavo in plesom. Ne greš na odbojkarsko tekmo ženske reprezentance in govoriš: “To mi delaj!” Predvidevamo, da se kaj podobnega dogaja v strip barih. A v odprti javnosti skoraj ne najdemo reference, ki bi nam pokazala, kje bi lahko predsednik dobil idejo za spodbujanje plešočih na maturitetni paradi.
Nekateri so omenili, da to izrekajo turistični vodniki na bakanalijah, v katere so se spremenili maturantski izleti … A če poznaš glasbeni okus, kulturno raven in prodornost sodobne mladine, se zdi kaj takega nemogoče. Žal ne poznamo predsednikove kulturološke preteklosti, niti njegovega glasbenega okusa, da bi laže naredili analizo. A po krajšem premisleku se zdi, da bi lahko kaj takega izjavil član slovenskega pop benda iz osemdesetih, ki danes igra na maturantskih plesih. Polizanci, ki so s svojim popom bolj ali manj pokvarili glasbeno podobo osemdesetih in danes tezgarijo na dobičkonosnih maturantskih plesih, bi bili sposobni v javnosti govoriti take nebuloze.
Pop kultura osemdesetih, v okviru katere so se moški ličili, je producirala miselne vzorce, ki bi bili, vsaj po našem mnenju, edini sposobni pridelati »to mi delaj« in “Ajde, miška mala, gremo!” Osemdeseta so bila do žensk, kljub navidezni sproščenosti, veliko bolj žaljiva kot recimo sedemdeseta ali, bog ne daj, spoštljiva in tolerantna šestdeseta. Poznavajoč predsednikova leta tako lahko predvidevamo, da je sporne besede pobral na kateri izmed znamenitih »pop delavnic« ali kar je bilo še podobnih prireditev. Ker se je mladi Borut Pahor bolj redko lahko zabaval, saj ga je že kot mladinca »nagovorila politika«, sklepamo, da preprosto ni šel na pravi žur.
Hočemo povedati: če bi predsednik v osemdesetih obiskoval ‘Drugo godbo’, ‘Jazzovski festival’ ali ‘Novi rock’ … ali pa vsaj ‘K4’ – se trideset let pozneje ne bi sramotil.
