Prodaja gramofonskih plošč zadnja leta narašča. Številni to pripisujejo trenutni modni muhi, spet drugi v porastu prodaje vinila vidijo rešilno bilko glasbene industrije, za katero skrbijo predvsem ljubitelji glasbe in zbiralci. Čeprav prodaja glasbe na splošno še vedno upada in so današnji zapisi na vinilnih ploščah drugačni, pa je nostalgija nekaterih toliko večja.
"Ko poslušaš vinilno ploščo imaš občutek, da ti band igra v dnevni sobi"
V zadnjih letih prodaja gramofonskih plošč narašča. V ZDA se je tako v minulem letu povečala za več kot 50 odstotkov, kar mnogi pripisujejo trenutni modni muhi tako imenovanih hipsterjev, spet drugi pa v porastu prodaje vinila vidijo rešilno bilko glasbene industrije, za katero skrbijo predvsem glasboljubci in zbiratelji. Čeprav prodaja glasbe v splošnem še vedno pada, je nostalgija nekaterih ljubiteljev glasbe zato še toliko večja.
“Ko poslušaš vinilno ploščo imaš občutek, da ti cel band igra v dnevni sobi.” – Gušti
Zvok vinilne plošče mnogi opišejo kot toplejši. Nieti so tako leta 2010 svoj prvi uradni album izdali prav na omenjenem zvočnem formatu, letos pa so se jim pridružili tudi Torul in Hamo & Tribute 2 love.
“Glasbo poslušam prek računalnika, tudi če kupim CD ga poslušam enkat in zapakiram nazaj.” – Borut Marolt
Po besedah Mojce Menart iz Založbe kaset in plošč prodaja vinila narašča tudi pri nas: “Govorimo o zelo majhnih številkah, ampak nekaj se je spremenilo.”
Izdaja vinilne plošče je zahteven proces, s katerim so povezani večji finančni izdatki, povedo Torul: “Vinil je sam po sebi zelo drag medij, vedeli smo, da nas bo stalo veliko.”
Drago pa je tudi za tiste, ki vinilne plošče želijo poslušati. Četudi se cene plošč gibajo od 2 do 100 evrov, soliden gramofon pa dobimo približno za 400 evrov, s tem še vedno ni zagotovljen kakovosten zvok. Tako je naše denarnica hitro lahko prazna, namena pa ne dosežemo, pravi Martin Žvelc, ki se ukvarja z digitalizacijo glasbe: “Tudi zelo dobra oprema ti ne pomaga, če je zapis na vinilni plošči slab. Naredil sem primerjavo CD-ja in vinilne plošče slovenskega banda in rezultat je porazen, seveda v prid CD-ju.”
Da kljub vsej tehnologiji, ki jo imamo danes, nismo sposobni narediti boljšega posnetka kot nekoč, zveni smešno. Torul se tega zaveda: “Vinil ne prenese nekaterih lastnosti zvoka, ki jih ostali digitalni formati.”
Z estetskega vidika pa je vinil zelo privlačen. To je Hamo vzel zelo resno : “Odločili smo se, da bomo vseh sto izvodov vinilnih plošč porisali sami in jim tako dodali vrednost. Če bi bile to stiskane plate, bi jih na koncertu prodali deset in ne sto.”
Razlika med vinilom in ostalimi formati je torej ta, da se nanj gleda kot na obliko umetnosti. Ravno zato se je vinil in z vsako novo tehnološko pridobitvijo uspel obdržati.
” Obupal sem nad CD- ji, glasba se je z njimi umaknila v podlago. Šel sem v klet po gramofon in vinilne plošče.” – Hamo
Veliki zbiratelji vinilnih plošč poslušanje vinila opisujejo kot posebno izkušnjo, Žan Anderle: “Za plošče moraš skrbeti, celoten postopek je čaroben, gre za neke vrste ritual.”
Pa vendar kar je najpomembneje, kot pravi Gušti, je to, da se nas glasba dotakne: “Vseeno mi je kakšen format bo, glasbi bi rad vrnil vsebino. Pomembno je, da nas glasba prizadane.”
Da pa nas bo glasba prizadela, ji moramo ostati zvesti.
