V Makedoniji vre. Ne zgolj zaradi zadnjih spopadov v Kumanovem, ki so dobili etnični pridih, in tako Makedonce spomnili na krvavo leto 2001, ampak tudi zaradi dalj časa trajajoče institucionalne krize, zaradi katere se Makedonci že dalj časa sprašujejo, komu je še mogoče zaupati. Prav zato se je v Skopju v nedeljo nadaljujejo protivladni protesti.

Stabilnost Makedonije so zamajali protivladni protesti in spopadi v mestu Kumanovo

Ko je Makedonija 8. septembra 1991 razglasila neodvisnost, je na takrat nemirnem Balkanu, poleg naše države, veljala za vzorno učenko – državo so namreč Makedonci razglasili brez kapljice prelite krvi, na miren in demokratičen način, s 95,1-odstotno potrditvijo referenduma o neodvisnosti. A z leti, ki so sledila, se država ni zmogla spopasti z naraščajočim nezadovoljstvom prebivalcev, ki je bilo posledice ekonomske in politične nestabilnosti, naraščajoče družbene neenakosti in etničnega spora med Makedonci in Albanci, ki predstavljajo četrtino prebivalstva te približno dvomilijonske države.

14 let po Ohridskem sporazumu

Kumanovo je pretekli konec tedna pretresel več kot 24 ur trajajoči spopad med posebnimi policijskimi enotami in oboroženo skupino kosovskih Albancev, ki naj bi načrtovali množične morilske napade na trgovska središča in športne dogodke. 22 umrlih v spopadih v Kumanovu, od tega je bilo 8 policistov, je prebivalcem Makedonije hitro priklicalo v spomin krvavo leto 2001, še posebej zato, ker se tudi v primeru spopada v Kumanovem omenja Osvobodilno vojsko Kosova. Pa vendar mnogi Makedonci. Po Kumanovem je zato nastopil čas za razmislek: kako stabilna, v etničnem smislu, je pravzaprav Makedonija 14 let po podpisu Ohridskega sporazuma, ki naj bi poskrbel za medetični mir v tej državi?

“Prvič po neodvisnosti so vse etnične skupine združene. To je nekaj, kar močno čutimo, Makedonija je od nekdaj želela biti mirna država.”
Bistra Kumbaroska, mlada Makedonka, ki živi v Avstriji

Protesti se nadaljujejo

Etnične skupine so združili tudi protesti proti vladajoči politični eliti, ki se medtem nadaljujejo v Makedoniji. Makedonski vladi je očitano marsikaj, od tega, da naj bi štiri leta nezakonito prisluškovala okoli 20.000 ljudem, vključno z novinarji, sodniki, veleposlaniki, opozicijskimi politiki in upravniki policije. Vlada Nikole Gruevskega naj bi skušala prikriti tudi uboj 22-letnega Martina Neškovskega, ki je umrl v pretepu s posebnimi policijskimi enotami na noč parlamentarnih volitev leta 2011. Pritiski na politično elito, tudi po kumanovskem spopadu, so sicer že sprožili menjave na vrhu makedonske oblasti  – med drugim sta odstopila ministrica za notranje zadeve Gordana Jankulovska in vodja obveščevalne službe Saša Mijalkov. Sle po menjavi oblasti v Makedoniji se še niso umirilie, a ob napovedanih protestih se hkrati pripravlja tudi miting v podporo aktualni vladi. Protesti so dobili mednarodno noto, širijo se tudi v Ljubljano, kjer bo potekal “Javni Zbor – Solidarnost za Makedonijo”. Organizatorji pravijo, da je njihov cilj opozoriti, da so zaskrbljeni nad prihodnostjo Makedonije, politična prerekanja jih ne zanimajo.

“Jasno je, da ta shod sovpada s protivladinimi protesti, imam celo informacije, da je idejo za shod v Ljubljani dobila in za organizacijo poskrbela makedonska opozicija. Zato se ne more dokončno opredeliti kakšen je namen tega shoda, razen tega, da je to del vseh dejanj opozicije za zamenjavo oblasti v Makedoniji.”
Tomi Dimitrovski, veleposlanik Makedonije v Sloveniji

Slalom med makedonskimi mediji

Že ob samem začetku tamkajšnjega spopada političnim opcijam podrejeni makedonski mediji predstavljajo vrsto zavajujočih informacij, od tega, da naj bi napade zrežirala ena oziroma druga politična opcija, do drugih, ki tudi mejijo na verjetno.

“Če ne bi imeli Twitterja, dejansko o dogajanju v Makedoniji ne bi dosti vedeli. Kolega iz Skopja mi je povedal, da makedonske medije bere le še vlada. Teorije zarote pa so bile na Balkanu vedno popularen šport.”
Dr. Rok Zupančič, FDV

Tako se le še poglablja poglavitna frustracija makedonskega prebivalstva, komu v tej krizni situaciji, v kateri se je znašla Makedonija, še lahko verjamejo.

Miha Pongrac