Na vse pogostejše prisiljevanje ljudi v samozaposlitve, ki to ne bi smele biti, na pogosto kršenje delovnega časa pravic do počitka in na pomanjkljivo zagotavljanje varnosti pri delu znova opozarja poročilo republiškega Inšpektorata za delo za lansko leto. Zakaj se kljub številnim spremembam zakonodaje nekateri prekrški nenehno pojavljajo, kako lahko k izboljšanju stanja pripomorejo tudi zaposleni in kaj preobremenjevanje delavcev in druge kršitve pomenijo dolgoročno, bo povedala glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček.
Če je 'samostojni podjetnik' v resnici popolnoma odvisen od takšnega 'delodajalca', če mu ta kroji urnik, odreja, od kdaj do kdaj mora biti na delu, kdaj lahko ima dopust in kdaj ne, če ima skratka elemente rednega delovnega razmerja, je tako razmerje nezakonito.
“Zaposlitve prek pogodbe civilnega prava, pa tako imenovana ‘espeizacija’, zahteva po vzpostavitvi statusa samostojnega podjetnika, pri čemer ‘delodajalca’ seveda zanima le to, da je taka oblika zanj najcenejša, so med največjimi težavami na področju delovnih razmerij,” opozori glavna republiška inšpektorica za delo Nataša Trček na eno od številnih ugotovljenih kršitev v letnem poročilu Inšpektorata za delo za leto 2014.
Takemu ‘zaposlenemu’ ‘delodajalec’ za opravljeno delo plača bruto znesek in ga sploh ne zanima, kaj se s tem človekom dogaja, če zboli; kako je z njegovim dopustom, s takim ‘delavcem’ nima nobenih dodatnih stroškov. Čeprav je ‘samostojni podjetnik’ popolnoma odvisen od tega ‘zaposlovalca’, čeprav mu ‘delodajalec’ popolnoma kroji urnik; čeprav mu odreja, od kdaj do kdaj mora biti na delu, kdaj lahko ima dopust in kdaj ne; čeprav so vse to elementi rednega delovnega razmerja.
Taka ‘espeizacija’ je popolnoma nezakonita! Če ima delodajalec potrebo po stalnem rednem delavcu, če obstajajo elementi delovnega razmerja, če obstaja delo, za katero delodajalec redno potrebuje nekoga, in ne gre samo za občasno priložnostno pomoč, potem ta ne sme imeti najetih delavcev niti za en dan. To je nezakonito!
Vse več uspešnih tožb, zato kar pogumno!
“Taki ‘zaposleni’ naj tovrstno kršitev prijavijo inšpekciji in se obrnejo naravnost na sodišče, kjer naj delodajalca tožijo. V minulih dveh letih je bilo veliko tožnikov na sodišču uspešnih in veliko delavcev je iztožilo obstoj delovnega razmerja. Zatorej le pogumno!” svetuje glavna republiška inšpektorica.
Kar je seveda zelo težka odločitev. Ne le tako odvisnim ‘zaposlenim’, tudi delodajalcem je jasno, da je zlahka mogoče priti do še bolj obupanih, ki bodo delali več za enako ali morda manj denarja. Kako to preseči?
“Vsi skupaj bomo morali narediti več za ozaveščenost. Lani smo bili pri tem dokaj uspešni, tako na prekrškovnem področju kot tudi pri sodbah na drugi stopnji, kar pomeni, da se stvari le urejajo. Morda bi se veljalo zgledovati po državah, v katerih so izenačili ceno dela zaposlenih prek civilnih pogodb, tistih s statusom samostojnega podjetnika in redno zaposlenih in ta problem odpravili čez noč. Irska je dober primer, v ZDA pa je denimo cena dela za samozaposlenega celo za polovico višja od cene za zaposlenega v rednem delovnem razmerju in se s takimi težavami sploh ne ukvarjajo.”
Otoki ‘samozaposlenih’ v tovarniških prostorih
Poleg nepravilnih oblik delovnega razmerja postaja vse večja tudi obremenitev z delom: “Zakonodaja je povsem jasna, prav tako evropska direktiva, ki bi jo morale upoštevati vse države: delovni teden ne bi smel presegati 56 ur in jasno mora biti tudi, od kdaj do kdaj traja delovna obveznost. Pri nas pa prijave kažejo, da delavci delajo preveč in delajo zunaj dogovorjenega časa,” ugotavlja glavna republiška inšpektorica za delo Nataša Trček, ki je v Vročem mikrofonu pojasnila tudi, kakšna je razlika med prisilno ‘espeizacijo’ in upravičenim statusom samostojnega podjetnika, kakšne kršitve ugotavljajo na terenu, kjer v posameznih delih tovarne obstajajo pravi “otoki” prisilno samozaposlenih, pa tudi, kakšne so razlike med kršitvami v javnem in zasebnem sektorju, kje je inšpekcija najbolj nemočna, kje k slabim razmeram pripomore še slaba ozaveščenost zaposlenih.
In ne nazadnje, kakšne so težave delodajalcev, ki se trudijo preživeti na neurejenem dampinškem trgu nekaterih storitev? Kršijo zakonodajo zato, ker preprosto nečesa ne morejo omogočiti, ker so sami žrtve neplačnikov in ker so obremenitve plač in drugih obveznosti previsoke, ali zato – ker pač lahko?
