Se v lagodnem prepričanju, da imamo pri nas vode v izobilju, ne zavedamo njenega pravega pomena? Kako je voda povezana z gospodarsko rastjo, privatizacijo in čezmernim potrošništvom? Kako drzni smo pri razmišljanju o potencialu vode. Kozarec vode smo si natočili skupaj z Lučko Kajfež Bogataj in Dušanom Plutom.

Slovenska nafta: voda

Zaradi bolezni, ki so povezane z vodo, vsako leto umre približno 840 tisoč ljudi  – to pomeni, da zaradi tega vsako minuto umre otrok. Naše potrebe po tej snovi pa se samo še povečujejo, vodo uporabljamo čezmerno in jo hkrati onesnažujemo. Že milijarda ljudi živi v pomanjkanju te tekočine.

Nekateri Slovenci pijejo veliko manj kakovostno vodo

Slovenija je glede količine vode na prebivalca v privilegiranem položaju, a kot poudarja dr. Dušan Plut, so med pokrajinami velike razlike v vodni bilanci. Razmerje v količini vode na prebivalca v Prekmurju in v zgornjem Posočju je ena proti osem. “Ob tem čezmerno onesnažujemo podzemne in tekoče vode, tako da je razpoložljive kakovostne vode bistveno manj, kot bi pričakovali na podlagi osnovnih podatkov,” opozarja Plut.

Od 100 do 150 tisoč prebivalcev ne uživa dovolj kakovostne vode. Ponekod je v njej še vedno tudi azbest. Še posebej je skrb vzbujajoče, da za številne vodovode na podeželju nimamo podatkov o kakovosti vode.

“Absolutno pa je povprečna kakovost vode v Sloveniji na zelo visoki, zadovoljivi ravni in v glavnem ni nobene potrebe po pitju vode iz plastenke.” Plut je prepričan, da je pravica do kakovostne vode temeljna človekova pravica, ki bi morala postati ustavna.

Vodi neprijazne prehranjevalne navade

Človek poje vse več mesa, za pridelavo tega pa potrebuje veliko več vode. Za obrok rastlinskega izvora porabi od 10- do 20-krat manj vode kot za obrok pretežno živalskega izvora. “Za kilogram govejega mesa, če pogledamo celoten proces, kako je žival jedla, rasla, pila, porabimo do 13.000 litrov vode.”

Ne spreminja se samo naše prehranjevanje, ampak tudi potrošniške navade nasploh. Danes ima več ljudi mobilni telefon kot urejene sanitarije. Mobilni telefon ima na voljo vsak drugi, popolno oskrbo z vodo in sanitarije pa vsak sedmi Zemljan.

Porabljene vode ne vidimo

“Še najmanj vode porabimo iz pipe. Slovenec porabi približno 180 litrov vode iz pipe na dan, za svoje nakupe in prehrano pa 3.000 litrov, a jih seveda ne vidi. Varčevanje pri vodi iz pipe je kaplja v morje v primerjavi s tem, koliko bi lahko privarčevali s spremembo življenjskega sloga in načina prehranjevanja ter z manjšo porabo energije.” Za polnjenje mobilnega telefona porabimo pol litra vode, za nov avtomobil pa kar  približno 100.000 litrov, odvisno od znamke.

Naraščajoče pomanjkanje vode tudi v gospodarsko razvitem svetu

“Klic na pomoč ne prihaja samo iz puščavskih sušnih območij sveta, klic po kakovostni vodi prihaja tudi iz gospodarsko razvitih držav, iz mest,” pravi Plut. Lučka Kajfež Bogataj opozori na španske napake: “Vso vodo so usmerili v turizem in Barcelona je ostala brez vode. Francozi so jim jo vozili s tankerji in jo zaračunavali v milijonih evrov.”

Več kot četrtina vode se izgubi v vodovodnih omrežjih

Kot lahko preberemo v knjigi Planet voda, zaradi zastarelih in okvarjenih vodovodnih sistemov na leto izgubimo od 50 do 500 milijonov kubičnih metrov vode. Avtorica knjige dr. Lučka Kajfež Bogataj pravi, da o vodi veliko premalo vemo. “Mladina sliši premalo že o fiziki in kemiji vode, kaj šele o novih pojavih, ki so očem skriti, kot je privatizacija vode.”

Manj lepe plati gospodarske rasti in privatizacije

Lučka Kajfež Bogataj nadaljnjo gospodarsko rast, ki je maksima vseh svetovnih politik, povezuje s še večjo porabo vode in fosilne energije ter s škodovanjem okolju: “Gospodarska rast je žejna!”

Vzporedno z gospodarsko rastjo vse močneje poteka privatizacija vode. Pritiski se povečujejo, saj je skupna letna vrednost posla, povezanega z vodo, 400 milijard dolarjev, opozarja Plut.

“Kapital, ki nima več veliko možnosti širjenja, se zdaj počasi vrača k temu, da bi privatiziral oskrbo z vodo ne samo v gospodinjstvih, ampak tudi za kmetijske namene, za namakanje. To pomeni, da bo kapital obvladal vodo kot strateški vir in bo hkrati obvladoval tudi hrano.”

Obstaja več načinov privatiziranja vode. “Tudi če nekomu daš koncesijo za izkoriščanje tega vira za 99 let, je enako, kot če bi dejansko privatiziral vodo.” Med milejšimi oblikami privatizacije Lučka Kajfež Bogataj omenja privatizacijo vodnih sistemov, ko sama voda ni plačljiva, plačati pa je treba storitev, da voda priteče iz pipe. Izkušnje iz tujine kažejo, da se voda potem zelo podraži, njena kakovost pa pade.

Klimatologinja opozarja na Coca-Colin nakup sarajevske polnilnice, pri čemer je družba za 99 let dobila koncesijo za vodni vir. “Pri takih nakupih se je v tujini izkazalo, da niso kupovali polnilnic, tekočih trakov, steklenic, ampak je bil njihov glavni namen dobiti zelo ugodno in dolgoročno koncesijo za vodni vir.”

Lučka Kajfež Bogataj meni, da moramo biti zelo previdni pri zelo hitrih privatizacijskih procesih v Sloveniji, čeprav imamo dovolj vode. “Kar naenkrat smo izgubili Radensko, Rogaško, Laško, Union. To niso samo vodni viri za prebivalce mest, ampak so predvsem izvozni izdelki.”

Slovenija dežela vode

S strateškimi vidiki vode bi se morali ukvarjati tudi ekonomisti. Veliko naprednejši bi bili lahko tudi v zelenih tehnologijah, je prepričana Lučka Kajfež Bogataj. Ustvariti bi morali močne blagovne znamke vode, ki bodo čez nekaj let pomenile veliko prednost, ustvariti bi morali možnosti za embaliranje naše vode, turistično prepoznavnost po tej tekočini. “Vodo bi morali postaviti v ospredje, tako kot so v Saudski Arabiji nekoč v ospredje postavili nafto. Steklenica vode je lahko dražja od steklenice nafte. Če ustvariš dobro blagovno znamko, je zaslužek lahko dosti večji.”

Vsi podatki kažejo, da se količina padavin na Balkanu zmanjšuje, zato bo izvoz vode še zelo aktualen. “Če imamo plinovode in naftovode, ki k nam dobavljajo fosilna goriva, zakaj ne bi Slovenija imela pripravljenih projektov za izvozne vodovode, da bomo s tem služili na Balkanu in tudi širše?”

Priporočamo še pogovor z obema gostoma:

Gorazd Rečnik