Če na mladih stoji svet, kakšnega bo ustvarila mladina, ki jo je zaznamovala gospodarska kriza? Se bo potrdilo prepričanje o narcisoidnih generacijah? Ali pa bodo mladi bolj hvaležni za dane priložnosti in manj zagledani sami vase?
Bo prevladala apatija ali bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema? Odgovore bo prinesel čas, o možnostih pa smo z domačimi in tujimi strokovnjaki govorili v Reakciji.
Bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema?
Če na mladih stoji svet, kakšnega bo ustvarila mladina, ki jo je zaznamovala gospodarska kriza? Se bo potrdilo prepričanje o narcisoidnih generacijah? Ali pa bodo mladi bolj hvaležni za dane priložnosti in manj zagledani sami vase?
Bo prevladala apatija ali bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema? Odgovore bo prinesel čas, o možnostih pa smo se pogovarjali z domačimi in tujimi strokovnjaki.
Manj narcisizma in več hvaležnosti
Doktorica Emily Bianchi z univerze Emory v Atlanti s svojim delom skuša ugotoviti, kako ekonomske razmere v zgodnji odraslosti zaznamujejo poznejše dojemanje sebe, moralno vedenje in odnos do zaposlitve.
“Moja raziskava je na območju ZDA pokazala, da so ljudje, ki odrastejo in iščejo zaposlitev v času recesije, bolj zadovoljni s svojo zaposlitvijo tudi pozneje v življenju. So bolj hvaležni, spoštljivi, manj dvomijo o svoji izbiri.”
Z raziskovanjem pa je doktorica Emily Bianchi dokazala tudi, da vstop v odraslost v času recesije omeji narcisizem v odraslosti.
“Narcisizem raste, ko ljudje ne občutijo težavnih okoliščin, ko ne izkusijo neuspehov, ki sicer spodbujajo skromnost pri ljudeh in omejijo njihov občutek o edinstvenosti, izjemnosti, pomembnosti in nepremagljivosti. Tako sem pričakovala, da so tisti, ki so izkusili recesijo v tem kritičnem obdobju zgodnje odraslosti, doživeli stvari, ki so jih naredile bolj skromne, z manj pričakovanji o tem, kaj vse jim pripada, in manj vzvišene.”
Vloga družine se bo spremenila
Raziskava Christosa Panagiotopoulosa, profesorja socialnega dela z nikozijske univerze, pa je pokazala, da bodo mladi v prihodnosti, predvsem v sredozemskih državah, gradili tudi drugačne družinske vezi:
“V južni Evropi, v sredozemskih državah, ima družina ključno vlogo in je pomemben steber socialnega sistema, ima neuradno socialno vlogo. Družine so z denarjem, nepremičninami in drugimi stvarmi podpirale otroke, ko so si ustvarili svojo družino. Zdaj se bo to spremenilo, saj današnje mlajše generacije, ki jih je kriza močno prizadela, ne bodo imele sredstev, s katerimi bi pomagale svojim otrokom, ko bodo ti odrasli.”
“Ne bodo jim mogli zagotoviti hiše ali pa parcele, ker bodo morda morali svojo lastnino prodati, da bi dobili denar in se izognili bankrotu. Počasi se bodo tako stvari spremenile, razmerje ne bo več temeljijo na denarnem oziroma materialnem vidiku, ampak bolj na načelih, vrednotah in čustveni podpori staršev svojim otrokom.”
Mladi lahko spremenijo družbo
Britanski ekonomist in avtoriteta na področju prekariata Guy Standing poudarja, da se z rastočim prekariatom rojeva nov družbeni razred, nevaren razred, ki lahko zamaje temelje družbe. Na eni strani ga lahko zaznamuje sovraštvo do vseh, ki jih del prekariata krivi za svoj položaj, na kar nakazuje vzpon neofašističnih gibanj v Evropi. Na drugi strani so mladi, pozitivna nevarnost, ki lahko družbo spremeni na bolje.
“Mladi, izobraženi del prekariata niso več le žrtve. Vse bolj sovražijo politike, retoriko politike, vse bolj se distancirajo od nje. Vendar se hkrati zavedajo, da če želijo spremeniti družbene strukture in neenakosti ter ustvariti dobro družbo, bodo morali stopiti skupaj in oblikovati novo politiko.”
Doktorica Darja Zaviršek, raziskovalka in profesorica socialnega dela iz Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani, je lani med študenti opravila raziskavo o vplivu revščine na družino. Prepričana je, da mladi lahko spremenijo družbo. Vendar le, če ne bodo konformni, prestrašeni in ne bodo čakali na druge, da to storijo namesto njih.
