Kokoška je manjši kraški hrib, ki leži ma meji med Slovenijo in Italijo. Zaradi svojih ne preveč zahtevnih pohodnih poti je primeren cilj za vse starostne skupine, vzpon nanj pa je najbolj priporočljiv ravno v zimskem času.

Za kraški hrib Kokoš bi lahko rekli, da je svoje ime dobil zaradi slovensko-italijanskega nesporazuma.

Domača pernata živalica je svoje ime posodila enemu najbolj prikupnih nizkih hribov na Primorskem. Hrib Kokoš ali po domače Kokoška leži na slovensko-italijanski meji na Krasu in lahko bi rekli, da je ime dobil zaradi slovensko-italijanskega nesporazuma.

“Hrib se je imenoval Golina, domačini so mu rekli Galina, to pa zato, ker hrib v preteklosti ni bil pogozden. Po prvi svetovni vojni, ko je Primorska prišla pod Italijo, so Italijani imenu dodali en L in nastala je Gallina, kar po slovensko pomeni kokoš,” v smehu pove turistični vodnik Andrej Bandelj.

Vzpon je preprost, s katere koli strani jo uberete proti vrhu. Oskrbnica koče na Kokoši Tina Premrl doda, da je dostopov z vznožja hriba veliko, lahko bi celo rekli, da vse pot vodijo na Kokoš. “Jaz pridem s strani Vrhpolja, lahko pa dostopamo tudi z italijanske strani iz vasi Gročana ali Pesek, pa z bivšega mejnega prehoda Lipica – Bazovica, s Škibinov, Velikega Gradišča” … in ker je nemogoče sedeti na dveh stolih hkrati, se tokratni izlet začne na nekdanjem mejnem prehodu Lipica – Bazovica.

Med vzponom je mogoče opaziti številne ostanke, ki nas popeljejo v čas tržaške krize, ko je tu potekala meja med Jugoslavijo in Italijo. Zgodovina ni pozabljena, nanjo nas spominjajo tudi številni mejni kamni in pa seveda tabla z napisom ‘državna meja’.

Z vrha vidimo tri države

“Kokoš je en značilen kraški hrib. Vrh je precej prostran, najvišja točka Kokoši je na italijanskem ozemlju, drugi vrha je pa tam, kjer stoji koča, in se imenuje Jirmanec. Z vrha se nam odpira čudovit razgled, ob lepem vremenu lahko opazujemo tri države – Slovenijo, Italijo in Hrvaško,” pravi Andrej Bandelj.

Kokoška je tudi idealen kondicijski trening v zimskem času, saj hrib ni prestrm, niti prepoložen, napolni vas z energijo, v prijetnem okolju pa se nadihate pravega svežega kraškega zraka. Okrbnica koče Tina Premrl pa poetično pravi:

“Na Kokoši smo na pol poti do raja, drugo polovico pa naj si posameznik ustvari sam.”

Maja Stepančič