“Nisem sam izbral matematike, ona je izbrala mene”

Francoski matematik, ki je prejel prestižno Fieldsovo medaljo, v portretu Vala 202

????????????????????????????????????

foto: Maja Ratej

Del Villanijeve zbirke brošk pajkovPravijo mu Lady Gaga matematike. Predvsem zaradi ekstravagantnega sloga oblačenja. 41-letni Cedric Villani, Francoz, se v javnosti pojavlja oblečen kot romantični pesnik 19-ega stoletja. A sam ob tovrstnih modnih analizah zamahne z roko, češ da se posameznik ne sme nikoli obnašati preveč resno. “Nekega dne sem se preprosto odločil, da moram najti svojo lastno identiteto, vključujoč slog oblačenja. Pri 20- ih, 21-ih letih sem poskusil kar nekaj slogov, preden sem bil zadovoljen s tem, ki ga nosim.”

In to je v zvezi z modo tudi vse. Prava strast Cedrica Villanija, sicer očeta dveh otrok, so namreč neskončni nizi enačb.

“»Nikoli nisem imel ravno občutka, da bi sam izbral matematiko, bolje bi bilo reči, da je matematika izbrala mene.”
– Cedric Villani

Delo matematika – najboljša služba na svetu?

Doktoriral je pred približno desetletjem in pol, in to ob hkratnem delu v študentskem sindikatu, nato pa je pri zgolj 27-ih postal profesor na univerzi. Njegova strast so parcialne diferencialne enačbe, področje, ki velja za eno težjih v matematiki.

In kakšno je pravzaprav delo matematika? Villani pravi, da je to uporabno delo, delo, ki te tudi intelektualno nagrajuje, in delo, ki zahteva veliko radovednosti in zanimanja.

“Biti matematik ni ravno pozicija, na kateri bi počival. Kar nekaj institucij je delo matematika razglasilo za najboljšo službo na svetu, zlasti s stališča priložnosti in vsestranskih možnosti, ki jih ponuja”
– Cedric Villani

Še posebej dobri so trenutki prebliskov. Niso pa ravno pogosti. “Občutek, ko vidiš, kako se vsi deli sestavljenke povezujejo v celoto in se med seboj igrajo, je izjemno lep. Andre Weil, vpliven matematik 20-ega stoletja, je na primer občutek, ko nekaj odkriješ, primerjal s seksualnim ugodjem … le da v matematiki to traja dlje.”

Cedric Villani je leta 2010 prejel prestižno Fieldsovo medaljo, ki velja za neke vrste Nobelovo nagrado na področju matematike. Prejel jo je zaradi prispevka na področju relaksacije oziroma časovnega razvoja stanja plinov in plazme z metodami statistične fizike.