QR kodo so si izmislili Japonci, da bi bolj učinkovito spremljali delovne procese v velikih tovarnah in na gradbiščih. Ker so takšna mesta pogosto izpostavljena umazaniji in poškodbam, so iskali zapis, ki je odporen na napake. Tudi če se koda umaže ali poškoduje, jo zna računalnik zaradi redudance podatkov še vedno prebrati. QR koda vrednost inovacije skriva že v imenu. QR je kratica za Quick response, hiter odziv. Zgodovino rešitve, ki jo uporablja skoraj ves svet, pripovedujeta njena izumitelja Masahikor Hara in Takayuki Nagaya.

Sprva se je uporabljala v tovarnah, zdaj je priljubljena tudi kot tattoo

QR kodo so si pred 20 leti izmislili Japonci, da bi bolj učinkovito spremljali delovne procese. Iskali so zapis, ki je odporen na napake. Tudi če se umaže ali poškoduje, ga mora računalnik prebrati hitro. Inovacija svojo vrednost skriva že v imenu. QR je kratica za hiter odziv – Quick Response.

Izumitelj kode Masahiro Hara še vedno razvija čitalce za nove generacije kode, ki je prvotno je reševala organizacijo dela v tovarnah in na gradbiščih. Delovni proces so skušali nadzirati s skeniranjem kod na gradbenih elementih, a sčasoma se je število teh povečalo. Črtna koda ni bila več dovolj zanesljiva in učinkovita.

Z izumom je bilo treba zagotoviti hitrost branja in toleranco napak. Dvodimenzionalna koda lahko shrani 3 kilobajte informacij. Da bi preprečili napake, je bilo treba podatke zapisati tako, da so razpršeni in se ponavljajo.

Ko sta Takayuki Nagaya in Masahiro Hara razvijala novo obliko zapisa, sta pomislila na številne scenarije uporabe. Nikoli pa nista predvidela tako široke uporabe. QR kodo je s prihodom pametnih mobilcev osvojila marketinška stroka. Postala je celo tattoo, na katerega je mogoče zapisati dobrih 4000 znakov dolgo besedilo.

Čeprav je rešitev patentirana – letos jo je Evropski patentni urad nagradil za najboljšo inovacijo – lastniki dovoljujejo brezplačno uporabo.

QR kodo lahko natisnete na zelo poceni nosilec informacije, to je papir. Če bi bilo za uporabo treba plačati še licenco, rešitev ne bi bila več poceni. Tako pa bi izgubila bistvo, ki je njena enostavna uporaba.

Primer: celotno besedilo članka je strnjeno v tej QR kodi:

Matej Praprotnik