Poetična političarka in pragmatična anarhistka

"Ne privatizirajte bank in telekomunikacijski podjetij! Islandci imamo slabe izkušnje."

foto: Val 202

V Ljubljani je pred tedni gostovala ena svetovno najvidnejših aktivistk in političark, urednica in založnica Birgitta Jónsdóttir iz Islandije. Pesnica, protestnica, poslanka, sodelavka Wikileaksa, zagovornica žvižgačev. Kot iz filma o revolucijah

Neutrudna borka za svobodo govora in človekove pravice, podpornica preiskovalnega novinarstva, zagovornica žvižgačev, svobode na internetu in pravice do obveščenosti kot prostovoljka aktivno dela za WikiLeaks.

Prepričana je, da za njen obisk v Sloveniji zagotovo vedo Američani, Kitajci in Izraelci … “S seboj imam telefon, torej mi lahko prisluškujejo.” Da je Birgitta zanimiva tujim obveščevalnim službam je seveda logično, saj je bila predvsem v preteklosti ena izmed bolj aktivnih sodelavk Juliana Assanga pri projektu Wikileaks.

“Leta 2009 sem bila prvič izvoljena v islandski parlament, sodelovala sem na konferenci o digitalni svobodi, na kateri je govoril tudi Assange. Povezali smo se in v majhni ekipi začeli snovati strategijo o lansiranju nekaterih odmevnih informacij.”

Pomembno vlogo je imela pri razkritju video posnetka Kolateralni umor, ki je svetovno javnost seznanil z ravnanjem ameriške vojske v Iraku, njeni pripadniki so iz helikopterja streljali na civiliste.

Zločinci na prostosti, žvižgač v zaporu

“To je bila ena najtežjih nalog, ki sem jih morala opraviti v življenju, Organizirala sem raziskovalne novinarje, ki so preverjali nekatera dejstva in kasneje analizirala dokumente in posnetke, na katerih so bili mrtvi civilisti, celo otroci,” pripoveduje islandska aktivistka.

“To so bili zelo čustveni momenti, naredila sem vse, da javnost izve resnico. Ljudje, ki so storili to kriminalno dejanje, torej so napadli civiliste, otroke, Reutersova fotografa in druge, so še vedno nekaznovani! To je nezaslišano. Edini, ki je bil kaznovan je Bradley Manning …”

Žvižgač Bradley Manning je bil torej zaradi posredovanja video posnetka Wikileaksu kaznovan z več kot 30-letno zaporno kaznijo! Birgitta Jónsdóttir je ameriškega vojaka skupaj Edwardom Snowdnom predlagala za Nobelovo nagrado za mir, seveda neuspešno.

Po razkritju odmevnega video posnetka so Birgitto s Twitterja seznanili, da ameriško ministrstvo za pravosodje zahteva vse njene dostopne osebne e-podatke, tudi bančne izpiske in številke kreditnih kartic. Pravi, da je sama nadzora vajena in da se zna zaščiti, bolj jo skrbi internetna svoboda drugih.

Sporazum TISA ali vladavina korporacij

Birgitta Jónsdóttir je zvesta predvsem ali samo sama sebi. Zaradi razhajanj je kmalu zapustila aktivno vlogo pri Wikileaksu, a še vedno podpira njihovo delo.

V Ljubljani tako osvetljuje nedavno razkriti tajni trgovinski sporazum TISA, v katerega je vključena tudi Slovenija.

“Trgovinski sporazum bo dal še več moči korporacijam in bančnemu sektorju. Kapital se bo tako lahko izognil lokalni zakonodaji in omejitvam. Korporativni birokrati si želijo absolutne oblasti in kar je najbolj strašljivo, države pri tem sodelujejo v popolni tajnosti!”

Foto: Val 202

Foto: Val 202

Ameriško podjetje Monsanto bi na primer lahko po novem trgovinskem sporazumu kjerkoli prodajalo gensko spremenjene organizme.

“In to ne glede na to, ali se s tem pri vas strinjate. Obšli bi vašo zakonodajo! Zato je potreben pritisk na zakonodajalce, da predstavijo o čem se sploh pogovarjajo, odločitev pa morajo na koncu sprejeti ljudje na referendumu …”

Nasprotuje tudi privatizaciji, pravi, da ne kar tako, ampak da govori iz slabih izkušenj Islandije.

“Zakaj ne ustavite privatizacije? Še posebej bank … Slišim, da se obeta prodaja Telekoma tudi v Sloveniji. Na Islandiji imamo slabe izkušnje, tujega lastnika zanima izključno dobiček.” 

Pisanje kot ventil

Birgitta Jónsdóttir deluje odločno, a hkrati umetniško zasanjano. Ko je bila stara 20 let je izdala odmevno novelo, v kateri je opisala dokaj travmatično mladost v enih izmed islandskih ribiških vasi.

“Pisala sem o očetovi smrti … Pisanje in pesnjenje sta moja intuicija, priznam da tudi ventil. Tudi v politiki delujem na podoben način. Vedno in zgolj zaupam le svoji kartam. To me rešuje, mi omogoča rast.”

Birgitta Jónsdóttir je uživala tudi v ljubljanskih poletnih nevihtah, nenazadnje se je dobro počutila tako kot prodajalka sesalnikov v ZDA kot poslanka islandskega parlamenta.

Navkljub vsem oviram optimistično verjame, da bo 21. stoletje vendarle v znamenju ljudstva: Seveda je utopično, da bomo ustvarili sanjski novi svet, a moramo se boriti. Moj največji izziv pri ustvarjanju Demokracije 2.0 je motivirati ljudi, da prevzamejo odgovornost za svoja lastna življenja.

“Koreniti spremembe se lahko zgodijo le na hitro, a morajo biti dobro premišljene. Reformist morajo biti zelo konkretni, ko se začnejo cilji in ideje relativizirati je konec upanja na resne strukturne spremembe. Politične stranke se hitro organizirajo in si preračunajo, da se je najbolj pragmatično držati vsaj blizu oblasti, tako, ironično, opozicija ščiti pozicijo in obratno. Nasprotja so v resnici le navidezna, vse skupaj je igra, predstava za javnost, lobiji na eni in drugi strani se v resnici medsebojno podpirajo.”