Za novinarji ostane neizpovedana zgodba

Predvajaj

David Fedele

foto: Facebook

“Poskusila je preplezati ograjo. To je uspelo njenemu možu, njo pa je na višini sedmih metrov maroška vojska začela obmetavati s kamenjem. Bila je noseča. Padla je na tla, vojaki pa so jo močno pretepli. Polomili so ji kosti, poškodovali so ji glavo. Videl sem jo dva dni za tem. To je bil eden najbolj žalostnih prizorov, kar sem jih videl. Privolila je v intervju, vendar naju je med pogovorom dobila maroška policija in naju aretirala. Zaslišali so naju, meni pa zagrozili, da naj se nikoli več ne vrnem.”

To je ena od tragičnih zgodb, ki jih je avstralski režiser dokumentarnih filmov, popotnik in glasbenik, ki zase pravi tudi, da nikoli ne ustavi svojih misli in da je neprestano na preži za resnico, David Fedele, videl med snemanjem filma Dežela vmes, s katerim je zmagal na letošnjem festivalu migrantskega filma.

Maroške migrantske tragedije

Ljudje delno poznajo zgodbe izpred Lampeduse, ne vedo pa, kaj se dogaja pred vrati Evrope v Severni Afriki.

“Ugotovil sem, da v Maroku obstajata španski enklavi Melilla in Ceuta. Obdani sta z visoko pregrado, ki jo nadzorujejo maroške in španske oborožene sile. Financira jih Evropska unija, ki vse, kar se tam dogaja, tudi dovoljuje. Na tisoče migrantov živi v okolici teh enklav. Skrivajo se v bližjih gozdovih in čakajo na priložnost za to, da preplezajo ograjo in tako vstopijo v Evropo.”

David v svojih filmih skuša prodreti globlje od pogosto površnega novinarskega poročanja. Zanimajo ga zgodbe, ki jih novinarji spregledajo.

“Ko novinarji odidejo in se ne dogaja nič posebnega, za njimi ostane neizpovedana zgodba o tem, kako ljudje živijo in preživijo. Osredotočanje na senzacionalistične novice v občinstvu le še bolj utrjuje prepričanje o razlikah med nami in tem, kar gledamo na zaslonu. Če pa postanemo pozorni na bolj vsakodnevne zgodbe ljudi, ugotovimo, da le nismo tako različni. Vsi moramo kuhati, jesti, se pogovarjati, smejati, šaliti in spati. Vsi imamo enake sanje in cilje.”

Snemalec dokumentarnih filmov, ki med drugim tudi sklada in fotografira, pravi, da je zelo žalostno, da Evropejci, ki so stoletja kolonizirali in ropali številne predele sveta, s tem početjem še vedno nadaljujejo, a so hkrati postavili zelo močne in nasilne meje, s katerimi preprečujejo drugim priti v Evropo.