Zelena luč za zeleno gospodarstvo

V času gospodarske krize so okoljski argumenti pogosto preslišani, a prav zeleno gospodarstvo prinaša obilo možnosti za nova delovna mesta in gospodarsko okrevanje

Center za ravnanje z odpadki Puconci

foto: eu-skladi.si

V Sedmem okoljskem akcijskem programu Evropska komisija poziva, naj tradicionalno gospodarstvo, ki temelji na bolj ali manj enosmernem sistemu “naravni viri – izdelki – odpadki”, nadomesti krožno gospodarstvo, ki bo spodbujalo ponovno uporabo in predelavo odpadkov v nove surovine, ki se vrnejo v proizvodni krog. A ker so bolj kot akcijski programi zgovorne akcije, je smiselno, da pogledamo kar tja, ker so krožno gospodarstvo zelo učinkovito prenesli v prakso.

Centru za ravnanje z odpadki Puconci pravijo kar zeleni rudnik Pomurja. Rudnik zato, ker poskrbijo, da je 80% odpadkov primernih za nadaljnjo uporabo. Direktor Franc Cipot pravi, da so se sami odločili za razvoj. “Imamo svojo raziskovalno skupino, zaposlili smo kar doktorja znanosti, nismo se torej bali pameti. Od veliko pameti ne boli glava in seveda šli smo v to, da zdaj iz bioloških odpadkov že delamo prvovrstne komposte. V bistvu jih dajemo na trg v smislu zamenjave umetnih gnojil za naravna gnojila.”

O krožnem gospodarstvu na primeru lesne industriji

Ob prehodu v krožno gospodarstvo je eden od ciljev Evropske komisije tudi ozelenjevanje gospodarstva. Slovenija želi biti na tem področju v ospredju. Gregor Benčina, predsednik upravnega odbora skupine Jelovica: “Krožno gospodarstvo pojmujemo kot tisto, da od koder jemlješ, tja tudi vračaš. V našem primeru uporabljamo naravni material. Gradnik naših proizvodov je les, ki ga s pomočjo energije, ki je pridobljena na povsem obnovljivih virih, predelamo v končni izdelek, ta izdelek pa lahko po koncu življenjske dobe, pa naj gre za leseni objekt ali leseno okno, recikliramo v nek nov proizvod. Ob tem si seveda prizadevamo tudi za ohranjanje naravnega bogastva in čim manjšo rabo energije, tako v fazi proizvajanja izdelka, kot tudi v celotni življenjski fazi uporabe izdelka.”

V Uniji recikliramo manj kot deset odstotkov prenosnih telefonov

Skrajni čas, da več znanja ali vsaj zavedanja o pomenu ravnanja z viri vključimo tudi v svoje vsakdanje delovanje. Prvi korak lahko naredimo kar sami, tako da malce preverimo vsebino svojih predalov. Evropski komisar za okolje Janez Potočnik idejo krožnega gospodarstva ponazori s prenosnimi telefoni. V EU recikliramo manj kot 10% prenosnih telefonov, večina pa jih obleži v predalih.

“Če bi želeli narediti opročni prstan, potrebujete deset ton zlate rude, pri čemer morate mimogrede uporabiti še cianid za pridelavo, ki je ena najbolj nevarnih snovi. Lahko pa isto naredite tudi s tem, da predelate deset kilogramov mobilnih telefonov. Mobilni telefoni ne vsebujejo samo zlata, ampak tudi druge dragocene kovine, ampak konec koncev ne bi bilo nujno, da mobilni telefon kot tak odvržemo, lahko bi ga tudi obnovili v stanje kot novo in veliko je inovativnih idej, ki so povezane samo z enim produktom, tako da, ko vi dizajnirate proizvod, morate v tistem trenutku razmišljati, kakšna bo njegova celotna življenjska doba in ali ga boste na koncu življenjske dobe lahko ponovno uporabili ali reciklirali, ker na ta način že na začetku njegove življenjske dobe določite, kakšna bo njegova usoda. Če imate prozivode kot so danes nekateri od mobilnih telefonov, iz katerih niti baterij ne morete odstraniti, ste seveda soočeni z velikim problemom, da ste na ta način zapečatili usodo nekega proizvoda in to je odličen primer, kjer se po mojem da na enem proizvodu, ki ga vsi dnevno uporabljamo, zelo lepo razložiti, kaj pomeni krožno gospodarstvo, kaj pomeni stvari, ki jih uporabljamo dnevno, pravzaprav uporabljati na drugačen način.”