Duševne stiske v času krize

10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja

Foto: Bobo

Foto: Bobo

Foto: Bobo

Svetovni dan duševnega zdravja vsako leto opozori na  dejstvo, da so duševne stiske in bolezni še vedno nekaj, o čemer težko govorimo in jih tudi sami sebi težko priznamo. Splošna gospodarska in finančna stiska sta v zadnjih letih še dodatno vplivali  na duševno zdravje ljudi in mnogi  brez psihiatrične pomoči ne zmorejo več.

Psihiatrinja izr. prof. Dr. Mojca Zvezdana Drnovšek  iz ljubljanske Psihiatrične klinike, gostja Ambulante 202, opozarja, da  je vse več razmišljanj o samomoru in o nasilju nad drugimi, da po pomoč prihajajo tudi taki ljudje, ki jih še pred nekaj leti v njeni ambulanti ni bilo,  in da je  uspešnost zdravljenja in pomoči v veliki meri odvisna od samega bolnika in njegovega odnosa do bolezni in do razmer, v katerih živi.

Predvsem pa opozarja, da  naj ljudje pred obiskom zdravnika nikakor ne zadržujeta predsodka, češ da pogovor ne more pomagati pri finančnih stiskah  ali da  se zdravniki pacienta tako ali tako največkrat odkrižajo zgolj s predpisovanjem antidepresivov. Ti lahko še kako pomagajo!

Kam po pomoč?

V Sloveniji se je skozi leta razvila mreža različnih virov pomoči, nekateri so dostopni v okviru zdravstvenega sistema, drugi prek delovanja nevladnih organizacij, pri zasebnikih itd. V knjižici »Kam in kako po pomoč v duševni stiski?«, ki je dostopna na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je sistematičen pregled vseh oblik pomoči, ki jo posameznik lahko dobi v primeru duševne stiske. Ob tem je razloženo tudi, kam naj se posameznik obrne v skladu z določeno težavo, s katero se sooča.

Pogovor s strokovnjakom

V primeru duševne stiske je na voljo osebni zdravnik oziroma psihiater, psiholog ali psihoterapevt, ki delajo v najbližjem zdravstvenem domu, psihiatrični kliniki ali v zasebni praksi. Kontakte lahko posredujejo tudi svetovalci spodaj navedenih telefonov za pomoč v duševni stiski.

Na razpolago so tudi svetovalne službe, ki so na voljo brezplačno ali z majhnim prispevkom:

  • Posvet – Center za psihološko svetovanje, Ljubljana, T: 01 251 29 50
  • Psihološka svetovalnica TU SMO ZATE, Celje, T: 031 778 772
  •  Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, T: 01 583 75 00,
  • Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor, T: 02 234 97 00,
  • Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Koper, T: 05 627 3555;

Družinski centri po Sloveniji – seznam.  

 

Telefon kot podporni medij ob duševni stiski

Svetovalci lahko prisluhnejo ali pomagajo pri napotitvi k strokovnjaku:

  • Klic v duševni stiski (deluje vsak dan med 19. in 7. uro) – 01 520 99 00,
  • Brezplačni zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (deluje 24 ur na dan) – 116 123,
  • TOM, telefon otrok in mladostnikov (deluje vsak dan med 12. in 20. uro) – 116 111.

 

Internet kot podporni medij ob duševni stiski:

  • DAM – Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami,
  • To sem jaz – spletna stran namenjena zlasti otrokom in mladostnikom
  • Med.Over.Net – spletni portal z izčrpnimi informacijami o zdravju, duševnem zdravju in drugih področjih.

 

Literatura

Knjige in priročniki so lahko dober vir informacij, ki pomaga razumeti, kaj se z nami dogaja. V knjižnicah na oddelku za psihologijo je na voljo literatura na poljubno temo s področja duševnega zdravja, ki bi vas lahko zanimala (odnosi, stres, čustva itd.).

Na spletni strani IVZ med e-gradivi najdete naslednje publikacije: Ko te strese stres, Ko učenca strese stres, Depresija, Depresija med starejšimi in Izgorevanje.

Lahko pa se obrnete tudi na društvo Ozara Slovenija.