Kanada, Evropa, Bruselj, Pariz, Balkan … Evropejka!

Predvajaj

Rojena je v Kanadi Špancu in Američanki. Študirala je v Nemčiji in Franciji. Poročena je s Srbom. Živi v Parizu, Bruslju, enkrat mesečno tudi v Strasbourgu. Dela za slovenskega evroposlanca.

Martine Alonso Marquis vsekakor nima lahkega dela, ko se predstavlja.

Že zato ne, ker mora svojo življenjsko zgodbo, čeprav je še mlada, razlagati kar nekaj časa. Iz rodne Kanade jo je v Evropo pripeljala ljubezen do znanja. Obdržala ljubezen do Balkana. Tako in drugače.

Vedno me je zanimala nekdanja Jugoslavija. Prvi politični dogodek, ki se ga spomnim še kot otrok, je bila vojna v Bosni in Hercegovini … V času študija pa sem imela priložnost delati na haaškem sodišču. To je bil začetek moje balkanske zgodbe.

Velik del te zgodbe je tudi njen mož. Srb. Ki pa ga, da ne bi bilo preveč enostavno, ni spoznala med svojimi balkanskimi potmi. Pač pa v Parizu. Kamor je prišel po boljše življenje.

Ker sem rojena v Kanadi in so moji starši imigranti, sem vedno mislila, da sem zelo tolerantna … A sem, ko sem se poročila, ugotovila, da sem celo jaz nestrpna … A skozi dialog sva se naučila pogovarjati in razumeti.

Pogovarjati in razumeti se z Martine sicer res ni težko. Ker je komunikativno in nasmejano dekle. Pa tudi zato, ker govori špansko, nemško, angleško, francosko, srbsko oz. hrvaško, uči se tudi albansko. Želja po znanju jo je pravzaprav pripeljala tudi v evropski parlament, kjer trenutno dela za slovenskega evropskega poslanca Iva Vajgla. A v Bruslju ne živi.

Čez vikend, od petka zvečer do ponedeljka zjutraj, sem v Parizu z možem. Čez teden sem v Bruslju, enkrat mesečno tudi v Strasbourgu.

Je prepričana Evropejka. Ne pa tudi vedno optimistična.

Upam, da je pred nami skupna prihodnost. Priznati moram namreč, da sem zadnje čase večkrat zaskrbljena. Nismo več tako enotni, pozabljamo, zakaj smo pravzaprav sploh skupaj v Evropski uniji, v Evropi.

Slovencem in Sloveniji se nalašč ogneva. Lepi spomini na poletje, ko se je Martine v Ljubljani učila slovensko, prijatelji od tu in šef, ki ga spoštuje. Naj bo to dovolj, pravi. O razklanosti naroda in skrbeh ne bi …

Ne vem, če zmorem odgovoriti na to vprašanje.