Radio in novinarstvo 3.0

Predvajaj
Foto: swriges radio.

Foto: swriges radio.

Na konferenci Radiodays v Berlinu je švedski javni radio Sveriges radio predstavil koncept Novinarstvo 3.0. Nakazuje novo dobo medijev, novinarjev, radia, dobo, katere edina stalnica so spremembe. Kot pravi Cilla Benkö, je javni servis povsod po Evropi pod finančnim in političnim pritiskom. A raje kot o krizi javnega servisa govori o prihodnosti novinarstva in radia.

Omenili ste, da je javni servis po Evropi pod finančnim in političnim pritiskom. Ali predlagate rešitev, torej nove poslovne modele in nove demokratične sisteme?

Ne. V resnici sem zelo zadovoljna s situacijo v državah, ki imajo licenčnine in kjer je močna tudi politična podpora. A tega ne moremo jemati kot nekaj samoumevnega. V Evropi se dogaja veliko stvari. Tudi na Švedskem se sprašujemo o licenčninah. Prav zato je ključnega pomena zaupanje občinstva. Če ga imaš, bodo ljudje, ki bi radi spreminjali sistem na bolje, uspeli.

V resnici pa morajo tudi javni servisi razmišljati o novih poslovnih modelih, novih oblikah financiranja. Kako je na Švedskem?

Najbrž imate prav. Ne smete pozabiti, da se javni servis v evropskih državah financira zelo različno. Vsaj za nas na Švedskem je zelo pomembno, da ohranjamo neodvisnost od politikov, zato nočem modela, katerega vir financiranja je davek. Oglaševanja nimamo. Pri izbiri poslovnih modelov tako nimate več veliko možnosti. Za nas sistem licenčnin deluje kar dobro. Ni 100-odstoten, nikoli ne bo, a dokler ne poznamo boljšega sistema, za katerega veste, da bo deloval, ga ne bi smeli spreminjati.

Pri nas imamo vsakega nekaj, to najbrž tudi ni najboljša rešitev. Da pa bi se bojevali za prihodnost radia, morata javni in komercialni sodelovati. To je bilo tudi sporočilo lanske konference. Kako se to dogaja na Švedskem?

Javni in komercialni radio zelo dobro sodelujeta, kadar gre za distribucijo. Združili smo moči in zdaj se pri politikih trudimo doseči, da bi sprejeli jasno odločitev glede DAB+, ki ga na Švedskem še nimamo. Ko smo združili moči, smo pokazali, da ne gre za vprašanje komercialnega radia in ne za vprašanje javnega radia. To je vprašanje za tiste, ki ljubijo radio. In če želite, da radio ohrani svoj položaj tudi v prihodnosti, mora postati digitalen, tudi v prizemnem omrežju.

Mobilni telefoni postajajo vedno pogostejše naprave za poslušanje radia. Kljub temu pa nekateri proizvajalci, kot sta Apple in Google, sprejemnikov FM nočejo vgrajevati. Čakajo na DAB+?

Iskreno mislim, da želijo zaslužiti, s prizemnim radiem pa ne morejo. Za radio in javni servis je pomembno, da ima oboje. Potrebujemo digitalno prizemno omrežje, za to uporabljamo DAB+, saj smo lahko le tako neodvisni in enostavno dosežemo veliko ljudi. Prav tako pa potrebujemo mobilne telefone. Ti so radijski sprejemniki v žepu. Z aplikacijami na pametnih telefonih lahko dosežemo tudi dosti mlajšo publiko, ki ne kupuje radijskih sprejemnikov. Pomembno je,da imamo oboje. Bilo bi lepo, če bi vsi telefoni imeli tudi radijski čip. Tako bi lahko poslušali prizemni radio ali radio prek interneta. Radio naj se posveti obojemu. Mobilni telefoni so zelo pomembni.

Nekateri so prepričani, da je prihodnost internetni radio. Vi se ne boste strinjali in me zanima vaše stališče. Velikokrat poudarjate, da prizemni radio je in bo ostal hrbtenica.

Prizemni radio bo vedno hrbtenica, še posebej za javni servis. Internetni radio je dobrodošla dopolnitev, a še ne deluje povsem učinkovito. Če je poslušalcev naenkrat zelo veliko, ne deluje, vsaj v Stockholmu ne. Potrebe po internetnem pretoku naraščajo in po mojem mnenju bo v prihodnosti postajal vse dražji. Poleg tega pa bi bili, kar zadeva internetni radio, v rokah mobilnih operaterjev ter internetnih ponudnikov in ne bi imeli več brezplačnega dostopa do poslušalcev. Za javni radijski servis pa je ključno, da bo tudi v prihodnosti dostopen.

Še vprašanji o družabnih omrežjih – novinarji po navadi trdijo, da je Facebook vir zanič zgodb. Zanima pa me, kaj vi rečete svojim uslužbencem, zaposlenim. Ste programska direktorica na švedskem radiu, kako torej promovirate uporabo družabnih omrežij, za katere stvari so uporabna?

Zadnji dve leti na švedskem radiu v resnici govorimo o tako imenovanem »novinarstvu 3.0.«. To je naš izraz. Gre za to, da se moramo sami novinarji spremeniti. Približati se moramo svojim poslušalcem. To ne pomeni odstopiti jim mikrofona, ampak vključiti njihova znanja, izkušnje in entuziazem. Eden izmed načinov, da to dosežemo, so družabna omrežja. Izdali smo interni priročnik za sodelavce švedskega radia, ki razlaga, kako in zakaj jih uporabljati, katerih nevarnosti se moramo zavedati in kakšna je naša odgovornost. Resnično spodbujamo vse, da Facebook in Twitter uporabljajo kot novinarsko orodje. Seveda pri tem ne smejo izklopiti možganov, še vedno morajo uporabljati izkušnje in novinarske veščine, družabna omrežja ta orodja le dopolnijo.

Kot novinarska orodja, pravite. S tem ne mislite distribucije?

Uporabljamo jih tudi za distribucijo kot način dostavljanja svojih vsebin do poslušalcev. Ne moremo kar sedeti in čakati, da oni pridejo k nam. Na Švedskem imamo 5 milijonov uporabnikov Facebooka, in če jih lahko nekaj pritegnemo k poslušanju radijskih posnetkov, je to dobro. Mislim, da lahko tako dosežemo novo kategorijo poslušalcev, ki bodo šele odkrili, kaj vse jim še lahko ponudimo.

Bi nam podrobneje razložili, kako se je radio vklopil v javno debato o žaljivkah?

Gre za novo radijsko postajo, ki nagovarja mlade urbane priseljence. Teme so se lotili pravilno. Vprašali so se, zakaj se mi, belci srednjih let in uredniki, pogovarjamo o tem, katere besede je dovoljeno uporabljati, da človeka ne bi označili za rasista. Vprašajmo ljudi, kako se počutijo, ko slišijo tovrstne žaljivke. Na Youtubeu so objavili kratek video s pričevanji priseljencev o tem, kako se resnično počutijo, kadar slišijo rasistične opazke. Dobili so 600 zgodb povsem neznanih ljudi. Javna razprava se je obrnila, saj so ljudje spoznali, da ni pomembno, kaj mislimo mi, ampak to, kako se počutijo tisti, ki so jim žaljivke namenjene.

Še zadnje vprašanje. Bi moral radijski novinar znati pisati za splet in snemati videoposnetke?

Bi, a naše osnovno poslanstvo je zagotavljati dobro kakovost radia, to mora ostati odločilna prednost. Bo pa zagotovo v prihodnosti dobro po malem znati vse.