Maji: izvrstni astronomi in mojstri časa

Predvajaj

Astronomska znanja starih ljudstev, poznavanje nebesnih ciklov in zakonitosti so imela in še vedno imajo povsem praktično uporabnost, lahko rečemo kar, da nam astronomsko znanje omogoča orientacijo v času in prostoru.

Gost je dr. Ivan Šprajc, arheolog, predstojnik Instituta za antropološke in prostorske študije pri ZRC SAZU in raziskovalec Mezoamerike, kulture starih ljudstev, posebej Majev.

Dr. Šprajc, v današnjih časih se zdi prav pionirsko, da je v deževnem pragozdu še vedno mogoče odkriti doslej nepoznane stoječe ostanke starih majevskih svetišč. V preteklosti je vaša ekipa opisala izjemne dosežke, ki ste jih imeli pri tem. Lahko izpostavite kak poseben uspeh?

Jaz bi se težko odločil za eno samo najdišče oziroma dogodek, ki mi je dal največje veselje. Takih je bilo kar veliko, če zdaj skušam vendarle nekako rangirat, ovrednotiti te najdbe ali najdišča, bi rekel seveda da največje zadovoljstvo dajo velika najdišča, kjer so veliki arhitektonski objekti, piramidalne stavbe, karkoli že, pa seveda kjer so spomeniki z napisi, s hieroglifskimi napisi, to so pa seveda najdbe, ki dajo takojšnje podatke, ki govorijo, to so pač kamni, ki govorijo in epigrafi, ki so doslej razvozljali že kakšnih 70, 80 % majevske pisave, lahko zelo hitro preberejo te napise, ker so seveda dobro ohranjeni. In takih najdišč je bilo kar nekaj, recimo Oxpemul /Ošpemul/,Uxul/ Ušul/, kjer zdaj že nekaj let dela nemška ekipa z intenzivnim raziskovalnim projektom, ki vključuje izkopavanja, Oxpemul /Ošpemul/ prav tako raziskujejo Mehičani . Eno drugo tako najdišče je tudi, ki nima ravno napisov, je Yaxnohcah /Jašnohkah/, pa zaradi tega, ker je zelo zgodnje, takih je seveda vedno manj, je pa ogromno, tam so začeli delati Kanadski arheologi pred dvema letoma. To so recimo primeri najdišč, ki vzbujajo veliko zadovoljstvo in pa veselje, se pa zgodi lahko, da je vzrok takega zadovoljstva tudi kakšno manjše najdišče, ki smo ga dolgo iskali brez uspeha in smo ga potem našli in tudi to je lahko velik uspeh.

Od neolitskih spomenikov po Evropi naprej lahko opazujemo, da so bile posamezne stavbe ali drugi objekti povezani s smermi vzhoda Sonca ob enakonočju ali ob zimskem in poletnem obratu. Da se sonce prek leta pomika po horizontu in dosega skrajne točke na junijski in decembrski solsticij, je bilo mogoče z lahkoto opaziti. Pozneje se pojavijo tudi orientacije k Luninim in Venerinim skrajnim točkam, prav Venera, kot prvo najsvetlejše telo na nebu za Soncem, pa je imela pri Majih poseben, predvsem religiozen pomen?

Zlasti zanimivi so ekstremi Venere kadar je vidna kot večernica, ker ti vedno sovpadajo z začetkom in koncem deževne dobe v mezoameriških širinah, torej vedno so severni ekstremi vidni nekje aprila maja, južni oktobra novembra ali tam nekje do decembrskega solsticija, to sta pa ravno trenutka, ki omejujeta deževno dobo. Zato najbrž ni naključje, da je Venera zlasti v tem večernem vidiku bila močno povezana na simbolnem nivoju z dežjem, s koruzo in z rodovitnostjo nasploh v Mezoameriki. Torej Venero so verjetno vključili med vse tiste nebesne faktorje, ki so neposredno vplivali na pravilen razvoj klimatskih sprememb na Zemlji. Tudi zaradi tega je verjetno imela Venera poseben pomen.

Podobno kot v marsikaterih starih kulturah so tudi mezoameriške stavbe orientirane astronomsko, in to pretežno glede na Sončeva vzhajališča in zahajališča na datume, ki so imeli poljedelski pomen; zaznamovali so čas setve, žetve in druge pomembne trenutke v letu. Po eni strani je imela taka zidava uporabno vrednost, saj so tako lahko sledili času; njihov koledar namreč ni vključeval prestopnega leta, zato so za konkretne potrebe, kot je začetek deževne dobe, morali opazovati nebo in gibanje nebesnih teles. Poleg uporabne vrednosti pa je arhitektura vsebovala tudi simbolen vidik – nebo je božansko, urejeno in harmonično in kot dovršen sistem vpliva na zemeljski kaos, na nebu se vse ponavlja v predvidljivih intervalih, razen nekaterih pojavov …
Na prvi pogled se zdi, da je povezovanje poravnav posameznih stavb v majevskih svetiščih in položajev Venere morda naključje. Vendar so vaše raziskave – dr. Šprajc- pokazale, da je ujemanje izjemno natančno. Lahko ilustrirate, kako točna je ta poravnava, domnevate, kako so lahko Maji dosegli takšno točnost?

No točnosti ni tako težko doseči, lahko samo opazujemo vzhajališče nekega nebesnega telesa in si to smer označimo z neko dolgo linijo, recimo z dvema koloma, ki sta postavljena na pravilnih razdaljah in potem v tej smeri postavimo tudi stavbo, zidove, ki jih želimo tako usmeriti. Pri Veneri težko govorimo o zelo natančnih orientacijah proti Veneri, zato ker Venerini ekstremi niso vsakič enako veliki, Venera ko doseže ekstreme, ne vzhaja vedno na enaki točki na horizontu, temveč ti največji ekstremi imajo tudi neko daljšo cikličnost , tako da natančnost neke orientacije bi lahko ovrednotili samo, če bi vedeli natančen datum ali pa vsaj na 10, 20 let, če bi lahko datirali objekt, ki je tako usmerjen. To velikokrat ne moremo, tako da o natančnosti Venerinih orientacij ne moremo ravno govoriti, vidimo pa da so natančne te orientacije zlasti pri sončevih, kjer se pa da to veliko bolj natančno ugotoviti. No, ampak rad bi povedal, da nam astronomska namernost nekih orientacij ne dokazuje natančnosti nekega sovpadanja. Mi bi lahko našli tudi v Ljubljani kakšno ulico, ki je natančno usmerjena proti ekvinokcijskemu vzhajališču sonca, ampak to ne pomeni, da je bila orientacija namerna . To kar nam govori o namernosti orientacije, o čemer smo danes povsem prepričani, je seveda ponavljanje, to so vzorci podatkov, ki jih je mogoče statistično ovrednotiti in tam lahko vidimo seveda tudi, da niso vse orientacije seveda natančne , naprimer orientacije v megalitskih spomenikih v zahodni Evropi praviloma niso zelo natančne ampak, če imamo velik vzorec podatkov , lahko seveda vidimo, da se grupirajo okoli neke astronomsko značilne smeri in prav večji vzorci podatkov nam omogočajo take zaključke, da lahko rečemo, da so te orientacije resnično astronomsko, povezane z astronomskim pojavom in da temeljijo na namenu.

Slika sončevega zahoda v smeri orientacije glavnega templja na majevskem najdišču Tulum, Mehika Foto: Ivan Šprajc

21. decembra letos bo po majevskem koledarju posebno okrogla obletnica. Prihod tretjega tisočletja po našem koledarju smo po vsem svetu praznovali še posebej bučno. Kako bi se na bližnjo okroglo obletnico odzvali Maji?

V grobih obrisih verjetno podobno, zato ker vemo, da so zelo radi praznovali vse okrogle datume, že zaključke dvajsetletnih obdobij so pogosto ovekovečali na svojih stelah, zdaj koliko je bilo to bučno ali zabavno, ne vemo. Verjetno je bila po svoje dokaj resna zadeva, ker so običajno vladarji, ki so praviloma upodobljani na teh spomenikih, so morali takrat opravljati posebne obrede, tudi samožrtvovanje, da bi zagotavljali nadaljevanje časa in podobno. Tako da seveda ne moremo dvomiti, da bi še danes, če bi bil ta koledar še v rabi, in če bi še živela kultura Majev,bil zagotovo ta okrogel datum zelo pomemben. Kakšna bi bila podrobno slavja, ki bi jih prirejali, pa seveda ne vemo.

21. december 2012 je datum v njihovem dolgem štetju, v njihovem dvajsetiškem sistemu bi se zapisal kot 13 0 0 0 0, torej trinajstica, ki ji sledijo štiri ničle. Lep okrogel datum, so ga zato zlorabili?

Se ga še vedno zlorablja danes, pojavljajo se najrazličnejše napovedi o katastrofah, celo o koncu sveta, pa na drugi strani o duhovni prenovi, ki da so jo napovedali Maji. No, o koncu sveta niso povedali ničesar, žal, pa o duhovni prenovi tudi ne, tako da vse te fantazije, bizarne napovedi, katerih avtorji so izključno moderni preroki, temeljijo pravzaprav na enem samem detajlu, namreč, da so začetek tega štetja, ki ustreza 11. avgustu leta 3114 pred našim štetjem, Maji zapisali ne kot nič, ne kot dan nič, temveč tudi kot 13 0 0 0 0, torej kot zaključek nekega drugega dolgega cikla, ki naj bi se bil takrat končal . To je navedlo nekatere tudi resne učenjake še pred leti, da so predvidevali, da so mogoče tudi Maji za svoje obdobje predvidevali, da bo trajalo samo 13 0 0 0 0 dni v njihovem sistemu ali okroglo 5125 let . No, danes že dolgo vemo, da Maji tega niso pričakovali, imamo veliko datumov, ki segajo daleč v prihodnost, tako da seveda o kašnem kataklizmičnem koncu niso razmišljali, niso pa tudi povedali, da bi se kaj posebnega takrat zgodilo, tako da ni prav nobenih osnov, da bi v karkoli od tega, kar nam danes ponujajo mediji, razni rumeni tiski in razni drugi, ki seveda na ta račun in na račun nevednih množic ali lahkovernih množic kujejo dobičke, nič od tega ne moremo verjeti. Torej, ne gre za to ali verjamemo Majem ali ne, ker imamo veliko njihovih prerokb, gre za to, da nič tega ni zapisanega. Nobenega konkretnega teksta ni, ki bi govoril kaj zelo specifičnega o tem datumu.