Okoli leta 2020 pričakujte izbruh socialnih nemirov

Kliodinamika je veda, ki zgodovino analizira z matematičnimi modeli

Dr. Peter Turchin ocenjuje, da se proti letu 2020 zelo povečala možnost za izbruh socialnih nemirov. Foto: looking4poetry, Flickr

Zgodovina se ponavlja, pravi stari rek, vendar številni menijo, da se iz nje vseeno nič ne naučimo. Peščica znanstvenikov se je zato pred kratkim ambiciozno odločila narediti iz zgodovine novo znanost, v kateri bodo – prav tako kot v kakšni fiziki – vladale matematične enačbe in nekakšni zgodovinski zakoni človeške družbe.

Novi vedi so dali ime kliodinamika in z njo želijo revolucionizirati naše dojemanje zgodovine in jo spremeniti v analitično, napovedno znanost. Njihov podvig seveda spremljajo kritike, ki večinoma prihajajo iz vrst klasičnih zgodovinarjev.Za te je zgodovina nepredvidljiva in kompleksna zgodba, ki jo riše splet naključnih okoliščin in muhastih odločitev posameznikov. V njej ni nič predvidljivega, kaj šele, da bi obstajali zakoni zgodovine, ki jih išče kliodinamika.

A ta pričakovani odpor zgodovinarjev kliodinamikov za zdaj še ni odvrnil od njihovega cilja. Ustanovitelj kliodinamike in njena gonilna sila, biolog in matematik Peter Turchin z ameriške univerze Connecticut, s pomočjo matematike preučuje zgodovinske zapise o ekonomski aktivnosti, demografskih trendih, nasilju in drugih elementih človeške družbe ter išče splošne socialne sile, ki oblikujejo človeško družbo.

S tem želi pokazati, da zgodovina ni samo »ena prekleta stvar za drugo«, kot se je nekoč izrazil pokojni britanski zgodovinar Arnold Toynbee. Profesor Turchin verjame, da je s svojim matematičnim pristopom v zgodovini odkril intrigantne vzorce, ki se ponavljajo skozi zelo različna časovna obdobja in družbe.

Gost oddaje Frekvenca X profesor Peter Turchin okoli leta 2020 napoveduje povečano možnost za socialne nemire v ZDA. Foto: O. Turchin.

S svojimi somišljeniki, kot sta Sergej Nefedov z Inštituta za zgodovino in arheologijo v ruskem Jekaterinburgu in Andrej Korotajev z Ruske državne univerze, sistematično zbira veliko količino vseh mogočih zgodovinskih podatkov iz vseh razpoložljivih virov, ki jih nato matematično analizira. Išče trende, ki naj bi razkrili zgodovinske vzorce in celo dogajanje v prihodnosti.

Ko je tako podrobno analiziral nedavno ameriško zgodovino, je v njej zaslédil tri obdobja politične nestabilnosti in povečanega nasilja, ki so si sledila v približno 50-letnih razmikih. Ti vrhovi so se pojavili v letih 1870, 1920 in 1970 in naj bi ustrezali ponavljajočemu se vzorcu, ki ga Turchin imenuje cikel očeta in sina. Oče se nasilno upre socialni neenakosti, njegovi potomci nato živijo s posledicami tega konflikta, v naslednji generaciji pa se ta cikel ponovi.

V ozadju tega 50-letnega cikla pa so raziskovalci izsledili še daljši cikel, ki se razteza čez dve do tri stoletja in so ga poimenovali sekularni cikel. Pri tem pa družba vsakih dvesto do tristo let doživi okrog sto let dolgo obdobje nestabilnosti, ki je posledica rasti prebivalstva.

Tak primer je bil v zahodni Evropi v trinajstem stoletju, ko je hitri rasti prebivalstva sledila »pozna srednjeveška kriza«, ki so jo sestavljale stoletna vojna v Franciji, vojna husitov v Nemčiji in vojna vrtnic v Angliji. Rásti prebivalstva v 17. stoletju je tudi sledila kriza – verske vojne v Franciji, tridesetletna vojna v Nemčiji in civilna vojna v Angliji.

Podobno je rásti prebivalstva v 18. stoletju sledila doba revolucij – od francoske leta 1789 do pan-evropskih revolucij od 1848 do 1849. Sekularni cikel se začne z razmeroma enakopravno družbo, v kateri sta dostopnost in potreba po delovni sili približno izenačeni. Število prebivalstva nato začne naraščati in delavcev je nenadoma preveč, oblikujejo se elite in življenjski standard najrevnejših pade.

Na določeni točki družba postane zasičena z elitami, ki se začnejo med seboj boriti za prevlado. Temu sledita politična nestabilnost in propad – cikel se začne znova. Kliodinamiki pravijo, da ta dva cikla ustrezata vzorcem nestabilnosti v Evropi in Aziji od petega stoletja pred našim štetjem do danes.

To lahko razloži denimo trnov prehod med Rimsko republiko do Rimskega imperija v prvem stoletju pred našim štetjem. Enake vzorce je mogoče videti v antičnem Egiptu, Kitajski in Rusiji. Turchin pravi, da ti cikli lahko tudi pojasnijo lansko ljudsko vstajo v Egiptu, ki je z oblasti odnesla tedanjega predsednika Hosnija Mubaraka.

Merjenje družbene napetosti kaže, da se vrhovi ponavijo na približno 50 let. Naslednji tak vrh naj bi se zgodil leta 2020. Vir: cliodinamics.org

Če ima profesor prav, da obstajajo zgodovinski zakoni, ali to potem pomeni, da smo obsojeni na večno ponavljanje zgodovine? Sam verjame, da se iz zgodovine lahko tudi kaj naučimo in da lahko uporabimo znanje iz kliodinamike tako, da preprečimo prihodnja obdobja nestabilnosti. Ali nam bo to uspelo, pa bomo še videli. Mogoče nam ne bo treba dolgo čakati. Turchin namreč napoveduje, da bo naslednje obdobje nestabilnosti v ZDA svoj vrhunec doseglo okrog leta 2020.

—-

INTERVJU: Prof. dr. Peter Turchin, Univerza v Connecticutu

Profesor Peter Turchin, je res mogoče, da lahko nekaj tako kompleksnega, kot je človeška zgodovina, opišemo na podlagi matematičnih enačb in modelov?

Odvisno je od tega, kaj si predstavljate kot opis. Celotnega zgodovinskega procesa v vsej njegovi veličastni kompleksnosti dejansko ne morete opisati. Zato se osredotočamo samo na določene vidike zgodovine. Na primer, ena od stvari, ki jo skušamo razumeti, je, kateri vzroki privedejo do politične nestabilnosti oziroma nasilja. To je mogoče kvantificirati tako, da denimo preštejete število dogodkov političnega nasilja, število ranjenih ali ubitih in na ta način lahko kvantitativno preučujemo dinamiko teh dogodkov. Zatem se osredotočimo na dejavnike, ki nam pomagajo razložiti, kaj povzroča porast ali zmanjšanje nasilja. To je pristop, ki ga uporabljajo številne druge znanstvene vede – analiza dejavnikov in testiranje modelov.

Katera zgodovinska obdobja ste raziskali in kaj je pokazala analiza?

V principu preučujemo celotno človeško zgodovino in tudi nedavno zgodovino. Na podlagi tega skušamo napovedati prihodnost. Vendar je nekje treba začeti in sam osebno najbolj poznam zgodovino Evrazije, zato preučujem zadnjih tri do štiri tisoč let zgodovinske dinamike Evrazije.

Opažate v zgodovini tudi kakšne cikle, ki se ponavljajo? Je zgodovina vendarle preveč zapletena, da bi jo vodili nekakšni cikli in vzorci?

Ko kvantitativno preučimo takšne dejavnike, kot sem jih prej omenil – politično nasilje in druge, denimo rast prebivalstva, širjenje in krčenje ozemlja držav, rast religij – opazimo, da se ne spreminjajo enakomerno, ampak je trend prekinjen. Včasih vidimo povečanje, včasih zmanjšanje. Ni najbolj pravilno, če tej dinamiki pravimo cikli, ker se ne ponavljajo popolno, ampak vidimo dinamiko, kjer gre trend enkrat gor in drugič dol. Glavna stvar, ki jo skušamo razumeti pri tej dinamiki, je, zakaj pride do obrata teh trendov. To je zanimivo vprašanje.

Kaj pa povzroči, da se zgodovinski trendi obrnejo?

Odvisno je od vprašanja, ki si ga postavite. Poglejmo za primer politično nestabilnost in teorije, ki razlagajo njeno dinamiko. Glavna obstoječa teorija se imenuje teorija strukturne demografije, ki jo je pred 20. leti predlagal ameriški sociolog Jack Goldstone, pozneje pa sem jo razvil še sam. Vzemimo za primer obdobje srednjega veka, ki je vašim poslušalcem bolj znano. V 17. stoletju se je zgodil val revolucij in civilnih vojn, ki je preplavil vse družbe od Anglije do Japonske. Vprašanje, ki se pri tem zastavi, je, zakaj se nenadoma, po mirnem obdobju v 16. stoletju, med renesanso, v 17. stoletju pojavi ta kriza. Teorija strukturne demografije pravi, da je bilo gonilo tega rast prebivalstva, zato je zaradi omejenih virov hrane upadel življenjski standard ljudi. Poleg tega je pomembna tudi sprememba socialne strukture, še posebej povečanje elite, ki je postala prevelika, da bi jo prebivalstvo lahko vzdrževalo. To pa poveča tekmovanje znotraj elite in izbruh civilnih vojn. Ti vzroki, ki so v resnici še bolj kompleksni, torej povzročijo, da se družba pomakne iz mirnega v nestabilno in nasilno obdobje.

Mislite, da bo kliodinamika tako napredovala, da bo nekoč mogoče na podlagi preteklosti zanesljivo napovedovati prihodnost?

Napovedovanje prihodnosti je v resnici nemogoče, kar pa še ne pomeni, da o prihodnosti ne moremo reči ničesar. Iz tega, kar sem povedal, je jasno, da se osredotočamo na dolgotrajne procese, na to lahko gledate kot na merjenje socialnega pritiska. To je podobno kot pri potresu, kjer se pod zemljo dolgo časa nabira pritisk, ki se mora nekoč sprostiti. Ne moremo napovedati, kdaj točno se bo potres zgodil, lahko pa vemo, kdaj je povečana verjetnost zanj. Isto počnemo pri preučevanju človeške zgodovine. V enem izmed projektov raziskujem zgodovino ZDA in analize kažejo, da se bo proti letu 2020 zelo povečala možnost za izbruh socialnih nemirov. Ne moremo torej točno predvideti, kdaj in proti komu se bo kdo boril, lahko pa predvidimo povečano verjetnost za kaj takšnega. Naj še povem, da te stvari podrobno opisujem v svoji knjigi Vojne in mir in vojne, ki je prevedena tudi v srbščino in jo lahko preberete tudi v tem jeziku.