V  Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani ponujajo že skoraj 40 tisoč e-knjig, pred kratkim so uvedli tudi dostop do servisa Ebrary, ki ponuja tudi večji nabor e-učbenikov.

Letno beležijo že dobra 2 milijona izposoj vseh elektronskih virov.

Je to napoved, da bodo tudi slovenski dnevi knjige, ki pravkar potekajo v Ljubljani, čez leta potekali v e-obliki?

Sistem Ebrary v treh različnih zbirkah omogoča dostop do skupaj skoraj 12.000 elektronskih knjig različnih založnikov, ki pokrivajo področja inženirstva, tehnologije, fizikalnih in naravoslovnih ved.

Zbirko Ebrary urejajo v ameriškem podjetju  ProQuest, s sedežem v Kaliforniji, njihove vire pa uporablja več kot 2700 knjižnic po vsem svetu.

Zbirka Ebrary torej ponuja pester nabor predvsem naravoslovne znanosti, ki si jo študenti lahko naložijo na svoje prenosne naprave.

Prihodnost so e-knjižnice

Tilen Mandelj: “V CTK ocenjujemo, da ima v naše elektronske knji na letni ravni približno 90 tisoč vpogledov.  Uporaba elektronskih virov v celoti je v presegla  2 milijona, pri čemer prevladujejo e-revije. Prihodnost knjižnic je zagotovo elektronska, zato pri nas že sedaj veliko sredstev vlagamo v to smer.”

Kljub temu pa pogrešamo večji nabor e-knjig v slovenščini, tako na področju študijskega gradiva kot leposlovja. Kdaj lahko pričakujemo večjo ponudbo tudi na področju slovenskih e-gradiv?

Elektronske knjige torej postajajo realnost, seveda je logično in prav, da imajo univerze pri tem vodilno vlogo. Imajo pa še kar nekaj rezerv tudi na področju e-znanstvene literature, samo celotna zbirka Ebrary namreč obsega več kot 70 tisoč elektronskih enot. Seveda pa se pravi razcvet obeta šele, ko bo na voljo več slovenske e-gradiv, učbenikov in knjig.

In takrat se slovenski dnevi knjige morda res obetajo tudi v e-obliki.

O prihodnosti e-knjig smo se pred kratkim pogovarjali tudi z Mirom Pušnikom, direktorjem CTK.

 

Luka Hvalc