Današnji vrhunski šport dr. Alojz Ihan primerja s tekmovalnostjo v gospodarstvu in nasploh v življenju: “Športnik mora izkoristiti vse svoje potenciale, da ostane konkurenčen, in ker to počnejo vsi, mora biti športnik ves čas na robu svojih zmožnosti. To seveda ni zdravo. To, kar počneta športnik in njegov trener, je po navadi na skrajni meji tega, kar organizem še zmore. S treningom se ta rob zvišuje, ampak nekje vendarle so meje človeškega organizma in na drugi strani te meje sledi bolezen.”
Gost pogovorne športne oddaje V sredo je bil zdravnik, profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti ter pesnik in pisatelj dr. Alojz Ihan. O medicini in filozofiji športa se je z njim pogovarjal Igor Tominec. Čeprav so pesniško Ihana uvrstili v tako imenovano generacijo pesnikov brez metafore, se je v pogovoru na Valu 202 zvrstilo več zanimivih metafor.
Dr. Alojz Ihan telo vrhunskega športnika primerja z dirkalnikom formule 1: “Z dirkalnikom formule 1 imamo krasno primerjavo, saj na dirkalni progi lahko pogosto vidimo, kako se pokadi iz motorjev, čeprav so ti motorji narejeni iz najboljših kovin in zlitin ter pomenijo optimum tistega, kar človeška pamet na tem področju zmore. Ker moštva tekmujejo med seboj, je treba ta optimum prignati do take skrajnosti, da včasih kaj eksplodira. Pri motorjih gre za materialno škodo, pri športnikih pa za velikansko človeško škodo. Ne samo da športnik izgubi sezono, lahko tudi zboli in ogrozi nadaljnjo kariero.”
“Brez čustev ni vrhunskih rezulatatov”
Kot še dodaja Ihan, se razlika med športniki lahko ustvari, ker znajo nekateri tudi s pomočjo trenerjev izkoristiti oziroma postrgati vse svoje čustvene potenciale. Brez čustev, ki nas tudi sicer v življenju ženejo k dejanjem, ni vrhunskih rezultatov. Če športniku dajejo energijo negativna čustva, mora trener v njem pač vzbuditi taka čustva. V športniku je treba aktivirati tisto, kar ima, in ne tistega, česar nima.
“Tveganja pri dopingu so trenutno povezana le z razpoložljivim denarjem”
Precej besed v pogovoru je bilo tudi o dopingu. Danes ti postopki niso več tako nevarni kot nekoč, zato dr. Alojz Ihan opozarja, da mora biti pri preganjanju dopinga v ospredju filozofski vidik in ne zdravstveni: “Bistvo boja proti dopingu je, da ne želimo iz človeka delati kiborga. Ne želimo imeti umetnega človeka, ki si je oblikoval mišice s sredstvi zunaj treninga.
Zdravstveno tveganje pri dopingu je danes povezano le z neveščim dopingom, saj položaj ni več tak kot nekoč v vzhodni Nemčiji, kjer so zaradi slabih preparatov športniki, predvsem pa športnice, množično zbolevali. Trenutno so tveganja pri dopingu povezana le z razpoložljivim denarjem. Tisti, ki ga ima, si bo privoščil varne postopke, tisti, ki ga nima, pa bo posegel po nepreverjenih preparatih. Ob tem bi še poudaril, da je trg dopinga danes v treh četrtinah le trgovina blefa. Velika večina sredstev, ki jih športniki danes v strahu jemljejo kot doping, ima samo učinek placeba.”
Na vprašanje o inteligenci kot nujnem dejavniku za doseganje vrhunskih rezultatov v športu je dr. Alojz Ihan odvrnil, da zanj nima velike teže. V življenju in športu uspejo tisti, ki pravzaprav počnejo “neinteligentna” dejanja – to pomeni, da vztrajajo na neki poti, čeprav cilja še ne vidijo in čeprav na začetku morda doživljajo neuspehe. Sicer pa za primer vrhunca človeških sposobnosti navaja najboljše nogometaše, ki lahko prostorsko obvladujejo tako velik teren, kot je nogometno igrišče, predvidevajo poteze 22-ih igralcev in podajajo žoge v prostor, kjer se bo dogajanje začelo šele čez nekaj sekund.
Več v pogovoru!
