Medtem ko se bodo na Danskem, kjer je 80 odstotkov prebivalcev članov luteranske cerkve, istospolno usmerjeni pari od junija lahko poročili tudi v Cerkvi, smo pri nas sredi referendumske kampanje o družinskem zakoniku. A Slovenija, za razliko od Danske, ki jih je dovolila že leta 1989, istospolnih porok še vedno ne opredeljuje.
Tudi novi zakonik namreč še vedno ločuje zunajzakonske in partnerske skupnosti. In kljub temu, da gre za kompromisno različico, je za del javnosti še vedno preveč liberalen, ideološke delitve pa so postale središče referendumske kampanje. Čeprav ne govorimo o zakonu, ampak zakoniku, ki v kar 309. členih ureja številna področja – od prepovedi telesnega kaznovanja otrok do zagovornika njihovih pravic, je kampanja osredotočena predvsem na dva člena in vprašanje ureditve istospolnih skupnosti.
Skušali smo preseči razpravo, ki je, na podlagi ideoloških delitev, osredotočena zgolj na ozek del zakonika. Šli smo med parlamentarne stranke. Tiste, ki so PROTI, smo vprašali, če so morda kje ZA. Tiste, ki so ZA, smo povprašali, kje so PROTI. Družinski zakonik smo torej uporabili kot lakmusov papir zmožnosti preseganja ideoloških delitev.
Ni nam uspelo.
