Trend brezposelnosti invalidov v Sloveniji narašča. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje jih je bilo samo v lanskem letu 16.873.
Glede na podatke EU-ja so dvakrat težje zaposljiva delovna sila, ki med drugim opravlja manj kakovostna dela.
Osebe, ki so vključene v varstveno-delovne centre, pa na trg dela sploh ne vstopajo, saj to področje ureja zastareli Zakon o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb iz leta 1983.
Za svoje delo prejmejo le nagrado, ki pa je izredno nizka.
Direktorica varstveno-delovnega centra Tončke Hočevar: “Imamo nagrade od 5 € naprej, povprečna mesečna nagrada je 24 €.”
— Val 202 (@Val202) February 1, 2012
Če smo natančni, nagrade za delo znašajo od pet evrov naprej na mesec. Uporabniki in njihovi starši oziroma skrbniki po končanem izobraževanju nimajo veliko izbire. Lahko ostanejo doma ali pa sprejmejo ponavljajoča se dela v varstveno-delovnem centru. Velik del predstavljajo dela za kooperante, ki pa ne smejo prinašati dobička.
Romana Zidar s Fakultete za socialno delo pravi, da uporabniki od teh del nimajo veliko. “Gre za ponavljajoča se dela brez dodane vrednostni. Delo naj bi človeku osmislilo življenje, dalo nek višji smisel, motivacijo in predstavljalo osebnostno rast. Iskreno dvomim, da ta kooperantska dela to omogočajo.”
Drugače kot pri nas so na Švedskem tudi najbolj hendikepirane osebe zaposlene v državnih podjetjih in prejemajo plačo. Direktorica Zavoda Šentprima Jana Ponikvar pravi, da so podjetja, v katerih vključujejo v običajno delovno okolje tudi ljudi z manjšimi delovnimi zmožnostmi, ekonomsko uspešnejša.
Manj uspešno je poslovanje Sklada za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Računsko sodišče je v reviziji izreklo negativno mnenje o pravilnosti in smotrnosti poslovanja Sklada. Vrhovna državna revizorka dr. Tina Eržen pravi, da bi že boljša organiziranost poslovanja, usmerjenost k ciljem in spremljanje aktivnosti pripomoglo k temu, da bi Sklad postal uspešnejši in učinkovitejši.
