Raketo Vega so razvijali od leta 1998, izstrelili pa ta teden z evropskega vesoljskega izstrelišča Kourou, v Francoski Gvajani.
Nova pridobitev Evropske in Italijanske vesoljske agencije imena ni dobila po slavnem Juriju Vegi. Pač pa je Vega: Vettore Europeo di Generazione Avanzata, torej evropska nosilna raketa napredne generacije.
Ime je dobila tudi po zvezdi, ki je od nas oddaljena dobrih 25 svetlobnih let in je peta najsvetlejša zvezda na nebu.
Zakaj je uspešna izstrelitev Vege dobra novica?
Ker bodo Evropejci z njo hitreje, lažje in ceneje prišli v vesolje. Tako vsaj zagotavljajo na Evropski vesoljski agenciji (ESA). Evropejci imamo zdaj celotno paleto nosilnih raket. Ariane 5 za velike tovore, Sojuza za srednje in Vego za manjše tovore.
Franco Bonacina (ESA): “Trend je, da v vesolju ne koncentriramo številnih instrumentov na enem ogromnem satelitu, ampak da jih razdelimo na manjše satelite. Vega je namenjena predvsem znanstvenim satelitom in satelitom za opazovanje zemlje.”
Vega je visoka 30 metrov in ima na spodnjem delu premer treh metrov. V vesolje lahko ponese 1500 kilogramov težak tovor. Največji satelit, ki je potoval z njo, pa je LARES. Med drugim bodo z meritvami, ki jih bo opravil, preverjali teorijo splošne relativnosti.
Satelite izdelujejo tudi študenti
Drugi največji satelit je ALMASat-1. Vega pa je v vesolje ponesla tudi 7 majhnih satelitov, ki so jih izdelali študentje na evropskih univerzah. Pravijo jim kar CubeSat – gre za kilogramske kocke z 10-centimetrskimi stranicami.
V sklepni fazi priprave satelitov je sodelovalo 250 študentov iz šestih držav. Dva kockasta satelita so izdelali na italijanskih, po enega pa na španski, francoski, romunski, poljski in madžarski univerzi. Omenjene tri vzhodnoevropske države so dobile svoje prve satelite. Romunski, poljski in madžarski ponos so: Goliat, PW-Sat in Ma-Sat1. Univerzitetni sateliti so lahko v vesolje poleteli brezplačno.
Razvoj Vege je stal več kot 770 milijonov evrov
Franco Bonacina pojasnjuje, da so evropsko raketo zasnovali tudi z mislijo na finančni izplen. “Vega bi bila zanimiva za telekomunikacijska podjetja, ki bi želela v vesolje poslati svoje satelite, ali za znanstvene ustanove ali kar za nas, Evropsko vesoljsko agencijo.”
Po njegovem prepričanju bo Vega bo zagotovo zelo konkurenčna. “V naslednjih letih bo na trgu in bo zagotovo zanimiva za vse, ki bi potrebovali tovrstne storitve.”
Konec leta naj bi Vega spet zapustila naš planet. Zaradi znanstvenih namenov, seveda. V roku štirih let bo družba Arianespace poskrbela, da bo Vega na voljo tudi vsem, ki jih vesolje morda zanima le zaradi radovednosti ali dobička. In da bo konkurenčna cenejšim kitajskim in indijskim raketam. Ob velikem povpraševanju bi se cena izstrelitve lahko spustila na približno 20 milijonov evrov.
