V ‘Evropi Osebno!’ smo gostili enega od desetih kandidatov za pustolovca leta po izboru revije National Geographic in enega od štirih fantov slovensko-britanske ekipe Transatlantik 2012.
Na pot prek Atlantika so se odpravili pred natanko tednom dni, v slabih dveh mesecih pa bodo poskušali v barki na vesla preveslati razdaljo med Kanarskimi otoki in Barbadosom. Poklic Alastairja Humpreysa boste zaman iskali v klasifikaciji poklicev – je namreč poklicni avanturist- pustolovec.
“Velika Britanija je velika dežela, kjer lahko preživim s prodajo svojih knjig in predvsem s predavanj o podvigih. Tako ne bom postal bogat, lahko pa živim življenje, za kakršnega sem se odločil,” pravi Alastair Humprey, avtor štrih knjig o svojih podvigih. Pretežni del zaslužka pa mu ne prinašajo knjige, ampak motivacijski govori, predvsem v šolah in v podjetjih.
Glavno sporočilo njegovih govorov je: “Treba je narediti prvi korak, ko enkrat začneš, karkoli – potovanje, reševanje težave, učenje -, se začneš premikati in že si na poti k cilju.” Vrhunec njegove predavateljske kariere je bil nastop v Kraljevem geografskem društvu pred 900 ljudmi: “To niso otroci v šoli ali ljudje, ki hodijo na počitnice v hotelske resorte. To so popotniki, avanturisti, raziskovalci – zahtevna druščina, ki jih je težko osupniti. ”
“Slovenija je bila že od samega začetka na moji prednostni listi”
Bilo jim je všeč, kako tudi ne, saj je Al govoril o svoji največji pustolovščini – o štiriletnem potovanju okoli sveta s kolesom. Pri 24 je šel na pot, pri 28 prišel domov. Prevozil je 73.000 kilometrov po 60 državah, tudi po Sloveniji, na petih kontinentih. Njegov podvig je odmeval tudi po britanskih medijih, ki so ga označevali celo kot ‘prvo veliko pustolovščino 21 stoletja’. “Slovenija je bila že od samega začetka na moji prednostni listi. Žal sem se skoznjo peljal, ko sem se vračal domov in se mi je že malo mudilo, zato je nisem kaj prida raziskal.”
Glavni motiv, ki ga je gnal na pot in na poti, je poleg želje po potovanjih in izziva samega, tudi iskanje zgodb, snovi za pisanje. Med večje podvige šteje še pešačenje čez indijsko podceline, z ene na drugo obalo. Predlani je prepotoval Islandijo, z nahrbtnikom in majhnim čolničkom. Sodeloval je še na številnih vzdržljivostnih preizkušnjah in maratonih: “Londonskega sem pretekel oblečen v povodnega konja. Seveda, šlo je za humanitarno akcijo.”
Svoj čas je bil sodelavec znamenite založbe Lonely Planet, a ga tovrstno pisanje ne zanima. Vsaj ne več. Prvi dve knjigi sta običajni popotniški knjigi, knjiga o pešačenju prek Indije pa je že drugačna, gre za niz zelo osebnih zgodb o podvigu. Svoje starejše knjige prosto dostopne v pdf obliki na spletu. Verjamem, da če bodo ljudje pretočili in prebrali pdf, bodo morda želeli kupiti mojo naslednjo knjigo. Ali me zaradi prebranega najeli za predavanje.
S svojimi podvigi je začel že zelo zgodaj
Pri osmih lwtih je sodeloval na 42 kilometrskem tekmovanju ‘Trije vrhovi Yorkshira’, pri 14 letih pa je po brezpotjih prekolesaril severno Anglijo, od Irskega do Severnega morja. Pravi, da v pustolovščihnah že od nekdaj uživa, ker za to ne rabiš posebnih znanj in spretnost: “Ni se ti treba izkazovati, ni treba biti odličen, da bi te drugi vzeli medse, kot je denimo pri nogometu.”
Alastair Humpreys je star 34 let, je poročen in ima dva majhna otroka. Kako usklajuje življenje pustolovca in družinskega človeka: “Ni lahko. Živeti življenje pustolovca je izjemno sebičen način življenja, primeren za mlade, samske ljudi. Sebičnost in družina se izključujeta, tega se zavedam. A ko sem doma, sem 100-odstotno doma in se posvečam samo družini. Njegova žena je računovodja, nikakor ne pustolovka, nasprotno. To med drugim pomeni, da Al dopustuje kot večina Britancev – v hotelskih kompleksih Sredozemlja. Zagotovo ne bom pritiskal na svoje otroke, da bi počeli to, kar počnem sam. Sami bodo morali sprejemati svoje odločitve. Spodbujal jih zagovot ne bo, zaviral pa tudi ne.”
Greš z nami?
Dobra plat tega, da si poklicni pustolovec je, da te različni podobno misleči in čuteči kolegi vabijo s seboj. Tako mu je lani jeseni Marin Medak, fant, ki želi kot prvi Slovenec preveslati Atlantik, poslal elektronsko sporočilo z vprašanjem – ‘Greš z nami?’. “Obožujem, ko dobivam taka pisma. Zadnje čase jih je precej: greš tja, želiš biti el tega – to je bistvo mojega življenja. Zato bodo morali načrtovani podvigi kot sta pešačenje čez jemesnko-amansko puščavo. Prazni kot in odprava po sledeh kapitana Scotta ob 100 letnici njegove osvojitve južnega pola.”
In tako je Alastair Humpreys postal tretji Britanec in četrti član slovensko-britanske odprave, ki je prav zdaj na 4.600 kilometrov dolgi poti na Barbados, kamor so se podali pretekli teden na devetmetrskem plovilu na vesla. “Na tokratni pustolovščini bo spet gneča – štirje ljudje na nekaj kvadratnih metrih, skoraj dva meseca. To bo ena boljših plati te izkušnje in tudi ena najtežjih. Če se bomo ujeli, bomo postali prijatelji za vse življenje. Če pa si bomo šli na živce, bo pa težko.”
Lani je Al drugič postal oče in zato je aktualni podvig po daljšem premoru prvi. Prvi daljši. Se pa je lani vsak mesec podal na kratko pustolovščino po Britaniji. In projekt ‘Leto mikropustolovščin 2011’ mu je prineslo nominacijo za pustolovca minulega leta po izboru urednikov revije National Geografic. Prave izzive lahko doživiš nekaj korakov od doma. Izkupiček je izjemen, tudi sam sem presenečen. Tako je v prvi od mesečnih pustolovščin več dni hodil ob več kot 100-kilometrski obvoznici M25 okoli Londona, nekaj dni veslal po zalivih južnega dela otoka, na Škotskem pa je vzel zemljevid, zamižal in s prstom pokazal na neko točko v divjini in dva dni pešačil do tja.
Njegov dolgoročni cilj je zatreti elitizem pri pustolovcih, med katerimi je preveč denarja polnih lovcev na trofeje, zato pravi, da bi morali čar pustolovščin izkusili vsi, običajni ljudje, ki so kdaj pomislili na to. Čeprav postaja promotor pustolovstva, se na pot vedno znova odpravi predvsem zaradi sebe. “Večinoma delam to zase. Iz sebičnih razlogov. Imam se za povsem običajnega človeka, ki pa rad počne neobičajne stvari. Sem promotor ideje, da lahko vsak sprejme odločitev, ki je za večino neobičajna.
