Vodstvo naše košarkarske zveze se je odločilo, da bo Božidar Maljkovič tudi prihodnje leto vodil naše reprezentante navkljub oceni, da je bil letošnji nastop na evropskem prvenstvu neuspešen.
Na včerajšnji seji izvršnega odbora se je zgodil velik preobrat v slovenski košarki: vsa imena so ostala ista! Zamenjala pa se je filozofija. Kdo ve katerič že. Spremembe v razmišljanju: potrdili so selektorja, ki ni izpolnil ciljev, za razliko od lani so pokimali mnenju strokovnega sveta in na glavo postavili svoje lastne cilje.
Lani je Košarkarska zveza v soju žarometov pripeljala Božidarja Maljkoviča, v letih od 1989 do 1996 štirikrat evropskega klubskega prvaka, in s tem so vodilni takrat vsaj izkazovali svojo ambicioznost. Prvič so pripeljali tujca in prvič odvezali mošnjiček z vsoto, ki je presegla honorarje vseh domačih selektorjev prejšnjih dveh desetletij skupaj.
Božidar Majlkovič je lani prišel v Slovenijo kot božji dar, vsakič ko je spregovoril so imele njegove besede veliko moč, prisluhnilo se mu je kot kakšnemu preroku. Njegovi rezultati iz preteklosti so mu dali neizmeren kredit med košarkarji, navijači, zveneče ime je pritegnilo tudi pokrovitelje.
Leto dni kasneje ima Božidar Majlkovič povsem drugačen status: nastop na letošnjem evropskem prvenstvu je bil razočaranje ob slabi, zamorjeni igri reprezentance, z rezultatom ki ni dosegel predhodnikov – Zdovca, Pipana in Bečiroviča. Iz nedotakljivega čarodeja se je spremenil v navadnega smrtnika, podvrženega vsem dvomom. Njegova prepotentnost in podcenjevanje slovenske košarke pa sta ga še dodatno stala izgubljenih simpatij med navijači.
Odnos do Maljkoviča težko ostane mlačen: ali ga obožuješ, ali pa ti preseda. Tako je Košarkarska zveza včeraj na mesto trenerja slovenske reprezentance postavila človeka, ki ne združuje slovenske košarke, ampak je potrdila trenerja, ki je najbolj doslej razdvojil slovensko košarkarsko javnost.
In nekam je izpuhtela tudi nerealna ambicioznost, ki smo je bili vajeni v zadnjih letih: ni več napovedi zlate kolajne na domačem evropskem prvenstvu, niti kolajne ne.
Božo Maljkovič pravi, da je lani sprejel ponudbo Iztoka Remsa in Mateja Avanza le zato, ker se mu je osvojitev kolajne zdela tako velik izziv. Kaj bo storil zdaj ko to naenkrat ni več cilj?
