Do leta 2055 naj bi se število prebivalcev na Japonskem znižalo s 127 milijonov na 89 milijonov. Takrat naj bi bilo kar štirideset odstotkov prebivalstva starega, zaskrbljujoč podatek, če si ob tem polovica mladih Japoncev danes ne želi skupne zveze. ”Maščuje se jim hud ritem življenja, ki so ga narekovale povojne generacije” je v 18. vzporedniku komentiral stanje novinar Vala 202 Luka Hvalc, ki je trenutno v Hirošimi. A Japonci že kujejo rešitev – robote, ki bodo delali za ljudi in očitno tudi namesto ljudi.
”Govoril sem s kar nekaj mladimi ljudmi in vsi so potrdili stereotip, ki ga imamo o Japoncih – ženske po rojstvu nekaj let skrbijo za otroka, torej, ostanejo doma in ne hodijo v službo, možje pa so v službah do poznega večera, potem pa sledi še neformalno druženje s sodelavci in šefi,” je opisal življenjski stil otočanov Luka Hvalc in dodal, da Japonci v družbi sicer zelo zaskrbljeno razpravljajo, kako bodo v prihodnjih letih poskrbeli za stare ljudi. In kdo bo v prihodnosti delal?
”Japonci veliko upanja vlagajo v robote, ki naj bi pomagali starejšim in jim omogočili daljše samostojno življenje. Pripravili so tudi že bolniško posteljo, ki se lahko avtomatično spremeni v električni invalidski voziček. Neko podjetje pa je že predstavilo robota, ki lahko starostniku umije lase in mu pomaga pri osebni higieni. Tudi sam sem v Tokiju videl prototip robotske kuhinje, pri kateri se s pritiskom na gumb zajtrk pripravi kar sam. Predstavljajo tudi že koncepte humanoidnih robotov, ki bi lahko nadomestili medicinske sestre in strežnice,” je pojasnil Hvalc.
Plamen miru bodo ugasnili, ko bo z Zemeljske oble izginilo zadnje jedrsko orožje
Hirošima je sicer moderno mesto, ki ima z več kot milijonom prebivalcev mladostno vzdušje. ”Hirošima velja za kar bogato mesto, tudi na račun avtomobilskega proizvajalca Mazde, ki ima tukaj sedež in svoj kampus, kjer je več kot dvajset tisoč ljudi. Sem pa se sprehodil tudi skozi spominski park, kjer se človek počuti vse prej kot prijetno. Predvsem s pogledom na edino ohranjeno ruševino – kupolo, vzbuja srh. V parku so številni spomeniki in simbolični plamen miru, ki naj bi ga ugasnili, ko bo uničeno še zadnje jedrsko orožje na Zemlji. Zelo pretresljive zgodbe so predstavljene tudi v muzeju, zgodbe mesta, kjer je avgusta 1945 ob 08.15 zjutraj v nekaj sekundah umrlo kar 140.000 ljudi. Posledice pa nekateri preživeli občutijo tudi danes.”
”Delavci v Fukušimi o tveganjih in nevarnostih niso seznanjeni”
Japonska ima danes 52 jedrskih elektrarn in nesreča v Fukušimi je še kako kočljiva tema. ”Še vedno vsak dan v javnost pride kakšna majhna neprijetna podrobnost. Zadnja je ta, da je bil v prahu za dojenčke odkrili povečan delež cezija. Ponovno pa naj bi bili iz Fukušime v morje prisiljeni spustiti nevarne vode. Seveda, debate so, a imam občutek, da ljudje pravzaprav ne vedo, kaj se je zgodilo. Informacije dozirajo predvsem upravljavci in vlada. Ravno danes sem prebral v angleški različici tukajšnjega časopisa zanimiv podatek o delavcih, ki so aktivni v Fukušimi. Gre za pogodbene delavce, kar 88 odstotkov jih je na pogodbah in nimajo nikakršnih bonitet za razliko od redno zaposlenih. Te delavce angažirajo predvsem prek njihovih zavodov za zaposlovanje, zato so ti nekako prisiljeni, da vzamejo te službe, saj nimajo redne zaposlitve, o tveganjih in nevarnostih pa sploh niso informirani,” je v posebnem javljanju za 18. vzporednik povedal Luka Hvalc.
Z Mijo Škrabec Arbanas je Luka Hvalc med drugim spregovoril tudi o edini manjšini na Japonskem – korejski manjšini, pa o odnosu Japoncev do tujcev (znano je, da vsa težja fizična dela opravljajo kar Japonci sami), ter o življenju Japoncev po eksploziji v jedrski elektrarni Fukušimi. Vabljeni k poslušanju!
Zapiskom Luke Hvalca z Japonske lahko sledite tudi na njegovem blogu. Spodaj pa si lahko v fotogaleriji ogledate nekaj utrinkov s Hirošime, ki jih je Luka ujel v svoj objektiv:
[slickr-flickr search=”sets” set=”72157628416007093″ type=”thumbnails” captions =”on” descriptions=”on” sort=”name”]
