Naš um je resnično enigma. Mogoče ena njegovih najbolj čudnih lastnosti je ta, da ima zavedni in nezavedni del. Že sama zavest je ena največjih ugank v vesolju, vendar ima vsaj to krasno lastnost, da se je ljudje brez težav zavedamo. Nezavedni del našega uma pa je skrit tudi nam samim.
Na skrivnostni svet nezavednega je prvi glasno opozoril slavni oče psihoanalize Sigmund Freud in čeprav njegova teorija nikoli ni bila znanstveno potrjena, so raziskovalci v zadnjih letih spet začeli na veliko odkrivati ta prezrti del našega uma.
Študije vse bolj kažejo, da je podzavest nenehno na delu in da močno vpliva na naše zavestno življenje, čeprav se mi sami tega sploh ne zavedamo.
Pomislite na preprost primer menjave voznih pasov med vožnjo z avtom. Najbrž se vam zdi, da lahko ta manever brez težav zavestno izpeljete v svoji glavi. Volan držite naravnost, potem ga zasuknete v levo, nakar ga spet poravnate. Na tak način bi menjavo voznih pasov v glavi izpeljala večina ljudi, vendar je to napačno. Ko dejansko vozimo, to storimo tako, da volan najprej zasukamo v levo, nato ga zasukamo še v desno, šele nato pa ga poravnamo. Čeprav lahko menjavo voznih pasov brez težav izvede vsak voznik, pa zavestno praktično nihče ne ve, kako to naredi. To je samo eden izmed množice takšnih primerov.
Pravzaprav se ne zavedamo večine tega, kar se v naši glavi dogaja. Naše znanje o takšnih stvareh, kot je vožnja s kolesom in zavezovanje vezalk, je shranjeno v t. i. implicitnem spominu. Te stvari počnemo zlahka, vendar se zavestno ne moremo spomniti, kako. To je samo delček našega podzavestnega uma, ki se velikokrat tudi odloča namesto nas, le da se tega ne zavedamo.
Raziskava italjanskih znanstvenikov z Univerze v Padovi pred nekaj leti je na primer pokazala, da ljudje pogosto verjamejo, da ne vedo, koga bi volili na volitvah, v resnici pa je njihov podzavestni um že izbral svojega političnega kandidata. Ker se ljudje ne zavedamo svoje podzavesti, si pogosto izmišljujemo razloge za svoje odločitve in dejanja in verjamemo, da so ti razlogi resnični, čeprav v resnici niso, ker so te odločitve prišle iz naše podzavesti.
V eni takšnih raziskav so psihologi ljudem pokazali fotografije dveh žensk in jih vprašali, katera jim je bolj všeč. Nato so enim dali v roke fotografijo tiste, ki jim je bila bolj všeč, pri drugih pa so slike skrivoma zamenjali in nato obe skupini vprašali, zakaj jim je ta ženska bolj všeč. Tisti, ki so jim v roke pravzaprav dali fotografijo, ki jim je bila manj všeč, zamenjave večinoma niso opazili in so celo našteli razloge, zakaj jim je ta bolj všeč.
Razlogi so bili pri vseh ljudeh podobni, kar pomeni, da so si verjetno v obeh primerih razloge za svojo odločitev nevede izmislili. Najbrž težko sprejemate, da ste lahko samo lutka svoje podzavesti in da je vaše cenjeno mnenje samo prazna izmišljotina. Ta težko doumljiv odnos med našim zavednim in nezavednim umom mogoče nazorno kaže t. i. fenomen slepega vida. Ljudje s slepim vidom imajo poškodovan del možganov, ki je odgovoren za procesiranje podatkov iz oči, zaradi česar so slepi.
Če pa jim pokažete predmet in jih vprašate, kateri predmet držite v rokah, vam bodo velikokrat odgovorili pravilno, čeprav ga ne vidijo. Čeprav torej zavestno ne vidijo, pa lahko vidi njihova podzavest. To si je težko predstavljati, a tudi v našem vsakdanu lahko na nas močno vplivajo stvari, ki jih mi sploh ne opazimo, ne uidejo pa naši podzavesti.
Pred nekaj leti so raziskovaci z ameriške univerze Yale pokazali, da lahko ljudje drugače ocenimo nekoga, če v rokah držimo toplo ali hladno skodelico kave. V študiji so namreč študente prosili, da pomagajo neznancu, ki je imel polno naročje knjig, tako da mu podržijo skodelico kave. Če je bila kava mrzla, so študenti neznanca ocenili kot bolj hladnega, sebičnega in manj socialnega, kot če je bila kava topla.
Ta in podobne študije samo kažejo, kako slabo v resnici poznamo samega sebe in razloge za svoje sodbe, prepričanja, misli in početje. Naš um deluje večinoma izven dosega našega zavestnega radarja in ljudje se ne zavedamo svoje podzavesti, čeprav ta igra v našem življenju zelo veliko in pomembno vlogo. Če torej želite spoznati samega sebe, začnite spoznavati svojo podzavest.
Gost oddaje je bil prof. dr. Peter Praper.
