Georgina Henry - desno (foto: mikiymissing, Flickr)

190 let že izhaja legendarni britanski The Guardian, časnik, ki še vedno stavi na kakovost, točnost in analitičnost. Kljub padanju zanimanja javnosti za poglobljene informacije in finančnim problemom, s katerimi se sooča. Je v lasti fundacije, katere cilj je, da ga ohrani pri življenju. In to je velika prednost, saj je na svetu še vedno preveč medijskih lastnikov, ki le pričakujejo velike dobičke in so zato pripravljeni tudi trgovati z informacijami in vplivom.

Kljub temu pa se tudi Guardianovci premikajo v prihodnost. Georgina Henry je urednica spletne izdaje tega časnika. Ta teden je gostovala v Ljubljani.“Nekaj časnikov bo, po mojem mnenju, obstalo. Bodo pa verjetno zelo dragi in predvsem zelo specializirani. Zelo težko si predstavljam, da bi tisk ostal platforma za novinarske izdelke, format za splošno-informativne časnike.”

Analize medijskih trgov kažejo, da veliko večino kakovostnih, relevantnih, skratka zgodb, ki povzročajo spremembe, pišejo časniki. In tako bo tudi ostalo. Le drugače se bodo morali organizirati, je prepričana Henryjeva.

“Pozitivno moramo sprejemati svetovni splet, to je res izjemno orodje za razširanje informacij – za nas, novinarje, pa tudi za državljane.”

Tako imenovano državljansko novinarstvo se je marsikje sicer sprevrglo v populistično poročanje, pogosto brez preverjenih osnovih dejstev, zato je zavezništvo z bralci, poslušalci in gledalci treba graditi skrbno, z občutkom, previdno. Predvsem pa državljansko novinarstvo ne sme zamenjati klasičnega. Zato se tudi Georgina Henry strinja, da so pred novinarji (če so že mediji v krizi) pravzaprav ogromne, morda celo zgodovinske priložnosti.

“Mislim, da bo to odličen preplet vsega, kar novinarji še vedno obvladamo. In to zelo dobro! Brskamo, ugotavljamo, preverjamo in … vidimo. Tudi stvari, ki jih ostali spregledajo. To je dobitna kombinacija. In če ji dodamo še zavezništvo z javnostjo, z državljani, smo še močnejši. Javnost vendarle lahko dostopa tudi do stvari in krajev, kamor novinarji včasih ne moremo. Tudi zato, ker nas preprosto ni toliko, kot naših bralcev, poslušalcev, gledalcev. Od njih lahko izvemo ogromno. In to je res ogromna moč!”

Jernej Verbič