Po okupaciji prostora pred ljubljansko borzo so nekateri mediji spregledali sporočilno vrednost in inovativne prakse, s katerimi eksperimentira gibanje 15o. Ploščad pred borzo je v lasti banke, lastnik same Borze pa je avstrijski holding. CEESEG AG je nekakšna avstro-ogrska borza, saj ima poleg »naše« v lasti tudi dunajsko, praško in budipeštansko borzo.
Da je zgodovina ciklična, se najbolj jasno kaže v položaju tistih, ki se pred borzo štejejo med 99%. En odstotek ljudi si lasti kar 38,5 odstotkov svetovnega bogastva. Najrevnejših 67 odstotkov je prisiljeno pobirati le drobtinice, ki padejo z mize – nabere se jih le za 3,3 odstotke svetovnega bogastva.
Med 99% spada tudi Aleš, ki je pred borzo predvsem zaradi še nerojene hčerke, ki jo pričakuje čez 4 mesece. »Da končno lokalno in globalno stopimo skupaj kot ljudje in se začnemo pogovarjat.«
15o oblikujejo zelo različne skupine in posamezniki, ki sproti iščejo skupen jezik. Tudi medgeneracijski. Sedemdesetletnik, ki je velik del življenja posvetil strankarski politiki, v politiki ne vidi več rešitve. Gibanje je prišel podpret iz Pirana.
Prekerna delavka v znanosti Barbara Beznec pravi, da gre pri gibanju bolj za proces kot za dogodek.
“To tukaj, ni ulica. To je mediirano, organizirano, artikulirano. Ko se bo zgodila ulica, bo problem. Zdaj je čas, da se začnejo pogovarjat in razmišljat.”
Da so obrati del življenja, pravi dr. Vito Flaker iz skupine za direktno socialno delo. Do preobrata mora priti tudi v družbi.
“Pojdimo naprej. To kar je, je zanič.”
Trg, ki se je pojavil pred borzo, Vito Flaker primerja s srednjeveškim trgom.
“Na tem trgu je nastala resnična borza. Ne papirja in splošne menjalne vrednosti, ampak uporabnih zadev.”
Pred borzo tudi zadiši po hrani. Za to poskrbi kuhar, ki so ga okradli na vlaku. Če ga ne bi okradli, pravi, bi se odpeljal mimo Ljubljane in ne bi spoznal gibanja, zaradi katerega se je odločil ostati in jim pomagati s svojimi kuharskimi veščinami.
