Jaber El Masry je 25-letni Palestinec, ki že eno leto živi v Sloveniji. Diplomant Fakultete za informacijsko tehnologijo v Gazi je zelo povezan s svojo domovino, o kateri tudi veliko razmišlja:
“Imam palestinski potni oziroma potovalni dokument. Potni list ima le državljan neke države. Jaz nisem niti državljan niti države nimam. Palestinci nimamo državljanstva, le nacionalnost – palestinsko”.
Rodil se je v bližini Gaze, ki velja za eno najbolj nevarnih mest na svetu. A Palestinci so razmer vajeni in se ne čutijo tako zelo ogrožene. Obstaja tudi normalno življenje, razlaga Jaber:
“Obstajajo tudi lepe zgodbe, prijetni dogodki, čeprav je videti samo kri. Približno 40 odstotkov življenja normalnega, 60 pa nevarnega.”
Čeprav je Slovenija Jaberjev drugi dom, si nekoč želi vrniti, v državo, ki bo na političnem zemljevidu sveta. Skupaj z ženo, Slovenko, ki jo je spoznal na Facebooku.
“Dodala me je za prijatelja, ko me je videla v dokumentarcu Prihajam iz Gaze. Film pripoveduje o življenju tamkajšnjih otrok. Hotela je pomagati, zbrala je nekaj sredstev in jih poslala. Začela jo je zanimati arabščina in učil sem jo prek interneta. Nato sva se v Sloveniji srečala, zaljubila in poročila.”
Prvič se je Jaber s Slovenijo srečal kot prevajalec naše bližnjevzhodne dopisnice Karmen Švegl. Kmalu zatem je postal še koordinator projekta za pomoč poškodovanim otrokom iz Gaze, ki so v Slovenijo prišli na rehabilitacijo. Pomagali so več kot 70 otrokom, ki so dobili proteze in druge potrebne pripomočke.
“Otroci se v Gazi večino časa igrajo na ulici, saj ni nobenih igrišč ali parkov. Zaradi tega so lahke tarče in kakršnakoli agresija s katerekoli strani jih lahko poškoduje.”
Za otroke skrbijo na Inštitutu za rehabilitacijo Soča. Njihove zgodbe so tragične: 14-letna deklica Džamila je izgubila obe nogi:
“Ko sem jo prvič videl po televiziji, sem jokal. Čez leto dni, ko sem začel sodelovati pri nudenju pomoči, sem jo poskušal najti. In res sem jo našel. Takrat je že dobila neke proteze, ampak z njimi ni mogla hoditi.”
Nato je Dažmila prišla v Slovenijo, dobila nove proteze, s katerimi lahko bolje hodi. Zdaj se uči angleško in želi postati novinarka.
“Dobro ji gre. Lepa zgodba.”
