Čeprav jasna enotna definicija socialne ekonomije in socialnega podjetništva ne obstaja, je splošno sprejeto, da termin pokriva spekter organizacij, ki niso niti del javnega niti zasebnega sektorja.
Gre za neko srednjo pot, ki se večinoma nanaša na inovativna partnerstva in kreativne tehnike menedžmenta.
V Petkovi izvidnici smo spoznali tri uspešne projekte socialnega podjetništva.
Socialna ekonomija ponuja nove možnosti za inovativno zaposlovanje ranljivih in težko zaposljivih ciljnih skupin na trgu dela, od invalidov do Romov, od mladih brez izobrazbe do nekdanjih zapornikov ali odvisnikov oz. ponuja obliko družbeno odgovornega podjetja, katerega cilj je zadovoljen zaposlen, ki mu pripada tudi del dobička.
V državah zahodnega sveta se socialna ekonomija vse bolj povezuje s konceptom družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Medtem ko v marsikateri drugi državi članici EU ta sektor zagotavlja tudi do 10% delovnih mest na celotnem trgu dela, je v Sloveniji še vedno v povojih, a se razvija. Pričakujejo, da mu bo dodaten zagon dal Zakon o socialnem podjetništvu, ki stopi v veljavo 1. januarja 2012.
Ponovna uporaba
Najprej smo bili v Centru ponovne uporabe, ki deluje v sklopu Centra za ravnanje z odpadki v Rogaški Slatini, kjer so 3 zaposleni, predvsem starejši, ki so nekaj let pred upokojitvijo ostali brez zaposlitve. Ti še uporabne predmete, ki jih ljudje odvržejo, popravijo, olepšajo, izboljšajo ali iz njih naredijo kaj tretjega in nato ponovno dajo na trg.
Taki izdelki, od kuhinj do svečnikov, koles do računalniške opreme, so seveda bistveno cenejši, tudi 90% cenejši kot novi, kupljeni v trgovini. V dobrem letu in pol delovanja so usposobili 30 ton opreme različne opreme. Koncept pa se iz Rogaške Slatine širi še na 7 novih centrov po Sloveniji.
Klasično podjetje bi v tej panogi izredno težko zaživelo, čeprav je ponovna uporaba odpadkov pri nas zakonsko predpisana, zato so se odločili, da je alternativni način podjetništva, socialno podjetništvo, najboljša oblika delovanja. Ta je omogočil, da so ob zagonu podjetja del stroškov dela dobili povrnjene prek različnih razpisov, danes pa, ko se je podpora iztekla, sredstva pridobijo izključno na trgu, je pojasnila dr. Marinka Volk iz Tehnološkega centra za aplikativno ekologijo.
Predmeti imajo visoko dodano vrednost, saj omogočajo zaposlitev 3 ljudem, omogočajo socialno ogroženim da pridejo do uporabnih izdelkov zelo poceni, ker pa se izdelki ponovno uporabijo pomenijo znaten prispevek k trajnostni razvoju.
Naslednja postaja: Goričko in Pomurje
Tam nam je Goran Miloševič pojasnil, da se s socialnim podjetništvom že leta ukvarja Društvo za socialno vključenost Mozaik, ki je tudi pobudnik za nastanek zaposlitvenega centra Korenika ter drugih organizacij, ki zaposlujejo ljudi iz tako imenovanih ranljivih skupin, predvsem invalide.
Mozaik deluje na širokem spektru dejavnosti: od pridelave in predelave ekoloških živil, ekološkega turizma do obnove starih objektov v izvirnem slogu.
Socialno gostinstvo
Ob koncu izvidnice smo šli še na malico v Gostilno dela – socialno gostinsko podjetje, kjer so po zgledu Jamieja Oliverja usposobili pomočnike kuharja in pomočnike natakarja ter tako mladim, brez izobrazbe in kvalifikacij, starim med 17 in 25 let, ki jim grozita dolgotrajna brezposelnost in socialna izključenost, omogočili pridobitve kvalifikacij, nekaj pa so jih tudi zaposlili.
Tako se je prvi krog izobraževanj zaključil, novembra pa naj bi, v nekoliko manjšem obsegu, začeli izobraževanje nove ekipe mladih. Povrh vsega pa je vzdušje v lokalu, ki so ga zasnovali in oblikovali prostovoljci – oblikovalci, arhitekti in rokodelci, ter opremili z opremo z vseh vetrov – odlično, takšna pa je menda tudi hrana, ki jo ponujajo.
