Evrotip gre kamorkoli, kjer imajo zanimive semaforje za pešce. Vsekakor pa v Berlin! Najbolj znan in tudi tržno uspešen je prav vzhodno-berlinski možic s semaforja. Ampelmann že 15 let ne živi le na semaforju. Najdete ga praktično povsod; na krožnikih, kozarcih, obeskih za ključe, ležalnikih, brisačah. Tudi na dežnikih in škornjih. Ampelmann za vsako priložnost in za vsako vreme!
Legendarnega Ost–Ampelmanna, torej možica iz vzhodnega Berlina, je pred 50-imi leti iznašel Karl Peglau. Menda si je želel, da bi nekega dne njegovi možici svetili na semaforjih za pešce v vseh evropskih državah!
Želja se mu seveda ni uresničila, resnici na ljubo je čudež že to, da je Ost-Ampelmann sploh preživel združitev Nemčije. Rešil ga je podjetni Marcus Heckhausen. Ko je leta 1995 prišel v Berlin, je začel izdelovati luči iz odsluženih delov semaforja. Luči so šle za med, Heckhausen pa je Ampelmanna recikliral še pri drugih izdelkih.
Podjetnik in oblikovalec Marcus Heckhausen je ob svojem prihodu v Berlinu hitro začutil, da je odslužen možic nabit z zgodovino in vzhodnonemško identiteto. Od le-te se številni niso mogli posloviti. Ampak seveda se da tudi Ossija primerno prirediti za zahodni okus. »Vzeli smo torej ta znak in ga naredili za kultno figuro. Možic s semaforja je postal pop-zvezda.«
Kult možica s semaforja seveda že presega tradicionalne okvirje nemške združitve in je postal pravi posel. Evrotip pa je iz Berlina dobil namig, da naj bi vse možice v Evropi poenotili. Da naj bi bili torej vsi približno tako dolgočasni kot pri nas. Na Evropski komisiji so zagotovili, da se s tem ne ukvarjajo oz. da v semaforje evropska zakonodaja ne posega.
Evrotip je seveda brskal naprej in naletel na Dunajsko konvencijo o cestnem prometu. Le-ta veliko govori o poenotenju prometnih znakov, omeni tudi semaforje za pešce. A da bi vsi možici morali biti enaki … No, tega Evrotip ni zasledil.
Marcus Heckhausen je prepričan, da različni možici na semaforjih kažejo na raznolikost in pestrost držav. Zato bi bilo škoda, da bi bili vsi enaki. Povezavo na celo vrsto zanimivih upodobitev na semaforjih najdete tule. Vsekakor preverite, kakšne imajo na Majorki in v Grčiji. Na Japonskem možici menda niso rdeči in zeleni, ampak rumeni!
Če bi malo pretiraval, kar sicer ni v Evrotipovi navadi, bi lahko rekel, da možici na semaforju marsikaj povedo o državi. V Sloveniji imamo na semaforjih za kolesarje le kolo. V Avstriji pa kolo, kolesarja in kolesarko. Na Danskem in Nizozemskem na semaforjih sveti ženski lik.
Še bistven poudarek, ker je semafor ne glede na svoje prebivalce ali uslužbence vendarle neločljivo povezan s prometom in varnostjo. Marcus Heckhausen je prepričan, da bi semaforji z različnimi možici in posebej z možicem iz vzhodnega Berlina povečali prometno varnost.
»Izumitelj Ampelmanna Karl Peglau se je ukvarjal s psihologijo prometa. Zato je njegov možic bolj zanimiv in simpatičen, da bi ga pešci, še posebej otroci bolje sprejeli. V mislih pa je imel tudi barvno slepe, ki ne ločijo rdeče in zelene. Zato je možica oblikoval tako, da se ju loči po obliki. Rdeč stoji in ima roki odročeni. Zelen pa se zelo jasno premika, roko in nogo ima obrnjeni vstran. Pa tudi postavo možica je naredil debelejšo in zato bolj vidno.« Bolj debel, bolj varen … Ko bi le veljalo v vseh primerih.
