Raziskovalci projekta OPERA so svetu nedavno sporočili, da so v podzemnem laboratoriju v italjanskem Gran Sassu izmerili nenavadno hitrost. Osnovni delci – z imenom nevtrini – potujejo nekoliko hitreje od svetlobe.
Meritev je bila tehnično izjemno zahtevna, zaradi česar bi se v njej lahko skrivale neznane napake. Ker bi potencialno odkritje pomenilo revolucijo v fiziki, je razumljivo, da so fiziki do rezultatov izjemno skeptični in previdni. Samo čas bo povedal ali se ta revolucija res obeta ali pa bodo tahioni zopet ostali samo privlačna ideja na papirju.
Sogovornik v Frekvenci X je bil prof. dr. Heinrich Päs.
Profesor Heinrich Päs, si vi sami želite, da bi tahioni res obstajali, bi bilo naše vesolje potem bolj zanimivo?
Zagotovo. Kar me najbolj navdušuje, zaradi lastnega dela, je možnost, da nevtrini potujejo po bližnjicah v dodatnih dimenzijah. Vedejo se kot kot tahioni, vendar v resnici niso. Zaradi bližnjic se hitrost delcev zdi hitrejša od svetlobe, vendar v resnici ni. Kakršnakoli bo pravilna razlaga nenavadnega rezultata eksperimenta OPERA, če je pravilno, bo naše vesolje še bistveno bolj zanimivo. Fascinantne stvari: komuniciranje, ki je hitrejše od svetlobe, ali potovanje skozi čas, vse to bi lahko v prihodnosti prišlo na obzorje.
Nekatere teorije sicer dopuščajo obstoj tahionov, vendar večina fizikov ne verjame, da tudi res obstajajo. Zakaj ne?
Fiziki se vedno trudijo širiti meje obstoječih teorij. Vedno se sprašuješ, ali bo tvoja teorija veljala za vedno, ali velja le za določene pogoje. Če pa greš izven le-teh, obstaja možnost, da boš odkril kaj novega in razburljivega. Novo nas vedno navdušuje in ljudje radi špekulirajo prek meja veljavne fizike, ki je bila potrjena v eksperimentih.
Recimo, da tahioni obstajajo. Kaj bi potem lahko počeli z njimi, bi imeli kakšno praktično aplikacijo? Bi lahko z njimi videli v preteklost?
Vprašanje je, kaj tahioni v resnici so. Za zdaj poskusi z nevtrini kažejo le, da utegnejo potovati hitreje kot je hitrost svetlobe v vakuumu. Obstaja nekaj teorij, ki to razlagajo. Alan Kostelecky iz Univerze Indiana predlaga, da obstajajo polja ozadja, ki upočasnijo svetlobo, kar bi omogočilo nevtrinom, da bi bili hitrejši od svetlobe. Največja hitrost v relativnostni teoriji, hitrost svetlobe v vakuumu, potem sploh ni največja možna hitrost. Možno je, da je upočasnjena zaradi tega polja ozadja. Gre za podoben učinek, kot gibanje svetlobe v vodi. V vodi svetloba ni najhitrejša stvar in nekateri delci potujejo hitreje od nje. Obstaja še druga ideja, ki predlaga, da obstaja več dimenzij kot le tri. Morda je četrta dimenzija zavita tako, da delcem omogoča, da vanjo vstopajo in tam potujejo hitreje. Če imaš nove dimenzije, lahko bližnjice uporabiš za hitrejšo komunikacijo. V nekaterih okoliščinah bi lahko sporočilo poslali celo v preteklost, kakršnekoli paradokse bi to povzročilo. S tem odpiramo Pandorino skrnjinico in dajemo prostor resnično noremu pojavu.
Ali bi obstoj tahionov pomenil, da se je slavni Einstein motil o zakonih, ki vladajo vesolju?
Mogoče, vendar to ni zelo verjetno. Če dodate tahione relativnostni teoriji, in ti reagirajo z običajnimi delci, potem bi to pomenilo problem za Einsteina. A dve razlagi, ki sem jih omenil, nove dimenzije ali polja ozadja, bi teorijo le nekoliko dopolnili. Vse skupaj bi bilo še vedno kompatibilno z relativnostno teorijo.
Kaj pa menite o nedavnem rezultatu skupine OPERA, ki je izmerila nadsvetlobno hitrost nevtrinov?
Zelo sem vznemirjen, seveda, ker na nek način potrjuje nekatere napovedi, ki smo jih naredili o nevtrinih in dodatnih dimenzijah, po drugi strani pa gre za veliko novico in večja kot je novica, bolj si skeptičen. Kot če bi ti nekdo povedal, da je na dvorišču samorog in če je oblečen v roza, bi v to dvomil še bolj. Gre res za veliko novico, ker so nevtrini toliko hitrejši od svetlobe in zaradi posledic za fiziko. Prinaša namreč nova polja in dimenzije ali celo premislek o relativnostni teoriji. Če je res, gre za odkritje stoletja. Sem torej skeptičen in vznemirjen.
