Ali je sum izmikanja določilom proti veriženju pogodb v podjetju Hella Saturnus Slovenija utemeljen, smo najprej preverili pri glavi. Po besedah generalnega direktorja Cristofa Drosteja je njihova strategija zaposlovanje v podjetju. Ko pa to ni mogoče, naj bi delavec dobil stalno pogodbo prek agencije. Cristof Droste odgovornost za menjavo agencij vali na delavce. Pravi, da agencijo zamenja delavec sam.

Odgovornost na strani delavca?
Cristof Droste se z nasmehom začudi vprašanju o odgovornosti za menjavanje agencij na istem delovnem mestu. “Mislim, da so za to odgovorni delavci. Nismo jezni, če to počnejo in še zmeraj delajo za nas, zagotovo ne. Toda ne razumem vprašanja. Kdo je odgovoren? Mislite, da je v tem kaj slabega?”

Podoben odgovor smo presenetljivo dobili tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Tudi namestnik generalnega direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje Zoran Kotolenko pravi, da tukaj ni nobene odgovornosti. “To je odločitev delavca, ki se je z novim delodajalcem (agencijo, op. prev.) dogovoril za delovno razmerje. Tukaj seveda tisti, ki najemajo delavce, nimajo nobene odgovornosti. To je popolnoma jasno.”

Po mnenju Zorana Kotolenka zakonsko predpisane omejitve dela za določen čas pri istem delodajalcu za agencijske delavce ne veljajo. “Delodajalec je agencija, delodajalec ni tisti, pri katerem se delo opravlja. In tega je treba iz te logike razmišljanja seveda izključiti. Tisti, ki želi pri agenciji najemati delavce, to lahko počne tudi naslednjih 20 let, če na ta način rešuje svojo problematiko upravljanja dela.”

Izigravanje zakona
Zoran Kotolenko meni, da pri podajanju delavcev med agencijami pri istem delodajalcu ne gre za izigravanje zakona. Izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo in Ekonomski fakulteti ter sodelavka Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Barbara Kresal pa pravi, da izmenično zaposlovanje za določen čas prek zaposlitvenih agencij pri istem podjetju uporabniku ni sprejemljivo, če presega časovne omejitve dela za določen čas in tudi sicer ni razlogov za zaposlitev za določen čas. “Zakonodaja bi morala z jasnejšimi in strožjimi določbami take zlorabe preprečiti.”

Moderni sužnji
Sindikalist ZSSS v podjetju Hella Saturnus Vlado Hajdinjak agencijskim delavcem pravi moderni sužnji, saj nimajo nobenih možnosti, da bi si v življenju kaj ustvarili. “Kaj lahko ta delavec naredi v življenju? Nič. Ne dobi kredita, vsak dan je pod stresom, ker ne ve, kaj ga jutri čaka. Žalostno. Nobenih pravic nima. Kako naj si ta delavec ustvari družino? Danes ima službo, jutri je nima, ne more do stanovanja. Govorijo o tem, koliko mladih živi pri starših – saj morajo, kje pa bodo živeli, če jih nihče noče redno zaposliti?”

Vlado Hajdinjak pravi, da delavce v podjetju prerazporejajo iz ene agencije v drugo. Po njegovem mnenju se to dogaja po celi Sloveniji. Zanima ga, kaj delajo inšpektorji za delo.

Dobičkonosna diskriminacija agencijskih delavcev
V. d. glavnega inšpektorja za delo Boris Ružič nam med drugim odgovori, da se delodajalci na vse mogoče načine izogibajo zakonskim omejitvam ter pogojem glede zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku z namenom pridobivanja protipravne premoženjskem koristi. V letu 2010 so glede zagotavljanja dela drugemu uporabniku ugotovili 55 kršitev, v letu 2011 pa do avgusta 32. Največ kršitev je povezanih s tem, da agencije niso vpisane v register.

Agencije, ki posojajo delavce podjetju Hella Saturnus, so vpisane v register, kljub temu pa za njihove delavce veljajo drugačna pravila kot za redno zaposlene. Redno zaposleni v podjetju so dobili najvišji možen regres, agencijski delavci pa minimalnega in še tega na obroke. “Ne vidim vzroka, zakaj bi agencija regres izplačala na koncu leta. Ali posluje z izgubo? Ne verjamem,” je kritičen sindikalist Vlado Hajdinjak, ki pa sam ni podal nobene prijave na Inšpektorat za delo.

Vse tri agencije, ki posojajo delavce tudi podjetju Hella Saturnus, so lani beležile visoke bilančne dobičke. V agenciji Naton je ta znašal 870 tisoč evrov, v Manpower skoraj 1.700.000 evrov, v Adecco pa 5 milijonov evrov.

Realnost agencijskih delavk v tovarniških halah: nižji regres in prezaposlitve
Agencije torej ne poslujejo z izgubo. Imajo pa jo delavci. Odpravili smo se v tovarniško dvorano. Ena izmed delavk je potrdila, da so redno zaposleni regres dobili izplačan v celoti, medtem ko ga agencijski delavci dobijo izplačanega v dveh delih. Naslednja agencijska delavka pravi, da so jo dveh letih dela za agencijo Naton prezaposlili v drugo agencijo in se tako izognili zakonskim omejitvam. Pojasnili so ji, da je po dveh letih dela za njih ne morejo redno zaposliti in da ji preostane edino prezaposlitev. “Sprejela sem, ker nisem imela druge možnosti.” V Natonu odkrito priznavajo, da po zakonsko pretečenem času zaposlitve delavce obvestijo, da se v zvezi z novo zaposlitvijo lahko obrnejo na drugo agencijo.

Huda zloraba pravic
Delavka v podjetju Hella Saturnus pogodbe z agencijami sklepa vsak mesec znova. “27 pogodb sem že podpisala. “Ima nižjo plačo kot redno zaposleni na istem delovnem mestu. O plačah se sicer ne govori na glas. Da so plačilne liste redno zaposlenih dobro varovana skrivnost, nam je povedala tudi agencijska delavka iz podjetja Henkel Slovenija v Mariboru. Vlogo za zaposlitev je poslala na Henkel, kjer je opravila tudi zaposlitveni razgovor. Potem pa so ji dejali, da se mora, če želi dobiti delo, zaposliti prek agencije.

Dr. Barbara Kresal pravi, da je praksa, o kateri pričajo delavke, očitno nezakonita in pomeni hudo zlorabo delavčevih pravic. Je v nasprotju z namenom in cilji omejevanja zaposlovanja za določen čas, kot izhaja iz evropske direktive. Nujno je, da se ustrezno odzove tudi zakonodajalec, predvsem da poskrbi za učinkovitejšo inšpekcijo dela.

Kršitev je ogromno
O večji učinkovitosti nadzora v prihodnje pa Zoran Kotolenko z Ministrstva za delo pravi, da živimo na zemljepisni širini, kjer nismo posebej nastavljeni na spoštovanje zakonov. “V naših genih je zapisana nekakšna usmeritev, da zakone izredno radi izigravamo in iščemo luknje v njih. To je značilnost našega prostora.” Zoran Kotolenko pravi, da so na Ministrstvu za delo poskusili zakonsko urediti učinkovitejši nadzor z višjimi sankcijami in omejitvijo vstopa v dejavnost s tem, da agencija v preteklem poslovanju ni smela kršiti zakonodaje.

“Zakonodajalec lahko zagotovi ustrezne podlage za nadzor. Žal pa je tako, da imamo 170.000 pravnih subjektov v tej deželi, imamo toliko inšpektorjev, kot jih imamo, kršitev je ogromno, prav tako pa problemov, ki jih je ustvarila kriza. Včasih je vtis, da se nič ne nadzira, a vam lahko povem tudi iz javno objavljenih poročil o preprečevanju dela na črno, da je odkritih kršitev ogromno. Seveda pa bi bilo potrebno še več nadzora, da bi ta trend kršenja zakonov usmerili v smer, da je zakone le treba spoštovati.”

Negativni trendi tudi v tujini
Sindikalist Goran Lukič opozarja na primer nemškega podjetja Schlecker, ki je delavce najprej odpustilo, nato pa jih ponovno zaposlilo prek agencije za posredovanje dela. “Preden so postali agencijski delavci, so imeli kot redno zaposleni urno postavko 12 evrov. Zdaj dobijo šest evrov na uro.” Nemški sindikate Verdi, ki je to zgodbo izpostavil, sumi, da je agencija, ki je ta prenos delavcev omogočila, hišna agencija podjetja Schlecker, še dodaja Goran Lukič.

Veliko agencij v Slovenijo pride skupaj z multinacionalkami
Dr. Andrej Kohont s Fakultete za družbene vede pravi, da so agencije v tujini bolj razširjene, kot pri nas,  in zaradi večje fleksibilnosti drugačne tudi po strukturi. Določeni svobodni poklici, na primer arhitekti, zelo dolgo delujejo prek agencij. “Po drugi strani pa še vedno velja, da agencije ponujajo predvsem nižje izobražen kader. Nekje do nivoja fakultet.” Manpower je tako v letu 2010 zaposloval 9 odstotkov ljudi s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe. Adecco pa je konec leta od 1.938-ih zaposloval le 108 takšnih delavcev. V celem letu je zaposloval več kot 3.000 ljudi.

Agencije zaposlujejo predvsem lažje zaposljivi kader
Zavod RS za zaposlovanje agencijam  lahko financira sredstva za zaposlitev težje zaposljivih oseb. Vendar vodja zaposlovanja Darja Jamnik pravi, da se je prek teh koncesijskih pogodb do konca avgusta zaposlilo samo 31 posameznikov. ”To ni zelo visoka številka, če pogledamo, kakšno veliko število oseb ima Zavod za zaposlovanje v evidencah te kategorije.”

Zavod RS za zaposlovanje, kljub vse večji konkurenci, ostaja osrednja ustanova za posredovanje dela. Darja Jamnik pravi, da je vsaka konkurenca dobrodošla, ker lahko z njo pridobimo vsi. ”Agencije vedno jemljemo kot partnerja, ki lahko pripomore k še večji aktivnosti brezposelnih oseb pri iskanju zaposlitve.”

Dobre izkušnje
Saša Zidanšek je bila prek agencija zaposlena kot višji kader pri agenciji Adecco in pravi, da je vse potekalo tako, kot da bi bila redno zaposlena in bi imela enako pogodbo kot vsi ostali. Da obstajajo primeri dobre prakse, priznavajo tudi sindikati. Goran Lukič pravi, da ponekod pride do vzajemnega sodelovanja delodajalcev in sindikatov na področju agencijskega zaposlovanja.

»Predvsem tega, da se agencijskim delavcem omogoči prehod v redno zaposlitev. Tak primer je podjetje ETI Izlake, kjer smo uspeli vzpostaviti kolektivno pogodbo, ki agencijskim delavcem omogoča možnost za redno zaposlitev. In to je tudi uspelo. Nekaj 10 agencijskim delavcem smo pomagali dobiti zaposlitev za nedoločen čas.« Redno se je sicer zaposlilo tudi nekaj delavk v podjetju Hella Saturnus, kjer so še pred nekaj meseci večino v tovarni predstavljale agencijske delavke. Danes je že nekaj več redno zaposlenih.

Agencije imajo prihodnost
Dr. Andrej Kohont meni, da delodajalci ločijo agencije, od katerih lahko veliko pričakujejo, ker dajejo kredibilne in strokovno podkrepljene rešitve. S predizborom kadrov podjetju prihranijo čas in stroške. ”Agencije morajo delovati kot utež med iskalci zaposlitve in delodajalci. So lahko zelo učinkovit kanal, vendar sta tukaj pomembna etičnost in strokovnost delovanja, se pravi skladnost z veljavnimi predpisi.”

Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve obljubljajo, da bodo zaradi zlorab določb glede zaposlovanja za določen čas pri spremembah Zakona o delovnih razmerjih pozornost namenili tudi temu področju.

Gorazd Rečnik