V največjih slovenskih občinskih upravah, po dobrega pol leta veljave zakonskih določil o lobiranju, doslej niso prijavili niti enega lobističnega stika. Zoran Janković, Bojan Šrot, Franc Kangler in Boris Popović se vsak mesec otepajo medijskih očitkov o poslovanju “po domače”, nekatere čakajo celo sodne dvorane … z lobisti pa se ne pogovarjajo? Tudi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič jim ne verjame.
Slovenija je še vedno močno koruptiva država. To kažejo rezultati ankete med nemškimi vlagatelji, ki korupcijo v naših institucijah pravzaprav izpostavljajo kot vedno bolj problematično, namesto, da bi bilo obratno. Protikorupcijska komisija priznava, da je v veliko primerih nemočna. Prav to poletje, kljub varčevanju, zaposluje nove uslužbence. Pa bo to kaj pomagalo? Očitki, da imamo brezzobega tigra, ostajajo. Na sosednjem Hrvaškem pa medtem institucije pravne države odgovorne za krajo družbenega premoženja že pošiljajo za zapahe.
Borci proti korupciji zaenkrat obljubljajo le male korake: čez nekaj dni spletno aplikacijo Supervizor, ki bo pregledno prikazovala, koliko proračunskega denarja dobi kakšno podjetje, ki posluje z državo, jeseni pa tudi javne objave, koliko, če sploh, lobističnih stikov imajo institucije države in lokalnih skupnosti ter njihovi funkcionarji.
Za nadaljevanje in velike zgodbe bo morala poskrbeti predvsem bolj enotna politika, ki bo institucije pravne države nadgrajevala in krepila, ne pa jih diskreditirala po dnevno-politični potrebi.
